Neapelj. Samo ime prikliče podobe neskončnega vrveža, vonjav iz uličnih stojnic, glasnega govorjenja, neurejenih ulic, smeha in življenja v primarni obliki. Mesto, ki te hkrati prevzame in utrudi. A ravno zato ga imam rad.
- Pizza je postala industrija in Neapelj je postal njen showroom
- Kam na izlet v Italijo / Pisa, Firence, Benetke, Cinque Terre, Amalfi beach, Rim, Portoferrario, Ischia, Neapelj, Siena, Rimini
- V Italiji vozim italijansko
- Roadtrip po Italiji s Teslo / 8 dni in preko 2500 kilometrov / ali obstaja “range anxiety”
V središču Neaplja ceste niso samo ceste. So oder, kjer se dogaja pravi teater. Skuterji, avtomobili, pešci in psi se gibljejo brez vidnega reda, vsak po svojih pravilih. Zvoki so povsod: hupe, motorji, vzkliki prodajalcev, mame, ki kličejo otroke, in vmes še glasba iz bližnje trgovine. Ta neurejenost ima svojo logiko, svoj ritem. Nihče se ne jezi zares vsi preprosto sodelujejo v vsakodnevnem plesu gibanja. Po nekaj minutah se prilagodiš in postaneš del tega toka.
Neapelj je glasen. Ni tiste tihe zadržanosti, ki jo poznaš iz večine evropskih mest. Tu ljudje govorijo na glas, razpravljajo, kričijo, se smejijo in gestikulirajo. Na ulici slišiš prodajalce, ki vabijo mimoidoče. Starejši gospodje komentirajo nogomet, otroci se lovijo med stojnicami, prijatelji se objemajo, ko se srečajo. Vse je neposredno in iskreno. V tem mestu ni opazovalcev, vsi so del dogajanja. Vsak pogovor se zlahka spremeni v razpravo, vsak nasmeh v povabilo k druženju.
V Neaplju te hrana spremlja na vsakem koraku. Vonj po testu, ki se peče v pečeh na drva, svež paradižnik, bazilika in oljčno olje ustvarijo prepoznaven parfum mesta. Ulični prodajalci ponujajo pice, cvrtje, kavo in sveže ribe. Nič ni sterilno ali zadržano. Vse diši po resničnosti. Hrana v Neaplju ni samo okus, ampak občutek. Zdi se, kot da vsak grižljaj pripoveduje zgodbo o tradiciji, družini in ponosu.
Največja vrednost Neaplja so ljudje. Njihova energija, odprtost in iskrenost te zadenejo takoj. Na trgu vidiš starejše moške, ki igrajo karte in razpravljajo o politiki. Mladi se družijo ob kavi, otroci se smejejo, turisti se mešajo z domačini. Nihče ni zaprt vase. Pogled, nasmeh ali kratek pozdrav zadoščata, da se počutiš sprejetega. Vse je preprosto naravno in toplo.
Zakaj imam rad Neapelj? Ker ni urejen in popoln. Je surov, nepredvidljiv in iskren. V njem ni nič olepšano ali filtrirano. Mesto ti pokaže svoje napake, svoj prah, svoj kaos, toda v tem je čar. Tam, kjer drugje iščemo popolnost, Neapelj ponuja življenje v vsej njegovi neurejenosti. Ko se mu prepustiš, te nagradi. Z nasmehi, z zgodbami in z občutkom, da si resnično prisoten.
Neapelj je glasen, dišeč, nepopoln in živ. Mesto, ki te najprej zmede, nato pa popolnoma prevzame. Ko si naslednjič tam, zapri oči in poslušaj. Vonjaj zrak, opazuj ljudi in začuti ritem ulic. V tistem trenutku boš razumel, zakaj mi je všeč kaotični Neapelj.
