Ko se v Sloveniji pojavi referendum, se skoraj vedno zgodi isti scenarij. Namesto da bi razpravljali o dejstvih, vsebini in argumentih, se razprava hitro premakne na čustva. Tokrat ni nič drugače. Zadnje tedne vidim vse več objav z enako vsebino: “Mene je samo strah, da se bo to izkoriščalo.” Strah pred zlorabami, strah pred spremembami, strah pred neznanim. In to je popolnoma legitimno čustvo. Problem nastane, ko je ta strah zgrajen predvsem na nerazumevanju zakona, o katerem glasujemo.
- Če je RKC proti zakonu o evtanaziji, bom jaz na referendumu obkrožil ZA
- Laži in zavajanja nasprotnikov zakona o evtanaziji na soočenju na nacionalki
- Ko žalitve, laži in grožnje postanejo del vsakdana / to je Slovenija 2020
Ravno v tem je poanta: večina debat, ki jih berem po družbenih omrežjih je pol informacij, pol dezinformacij. Ljudje, ki so proti, zakona niso prebrali, in se zanašajo na naslovnice, memete ali iz konteksta iztrgane izjave. Na zavajanja, ki nimajo nobene veze z realnostjo in ki so ga ustvarili nasprotniki zakona, ki jih itak moti vse. In potem imamo popoln koktajl strahu, ki ga je mogoče z lahkoto netiti.
Kaj pa, če bodo to izkoristili? Kaj pa, če bo nekdo to obrnil proti nam? Zakaj pa ravno zdaj?
In sredi vsega tega hrupa dejanska vsebina zakona stoji tam – en klik stran, pa ga večina ni nikoli prebrala, kaj šele razumela njene vsebine. Verjetno niti ne vedo, da obstaja!
Kar me skrbi, ni to, da bi bil zakon slab. Kar me skrbi, je, kako zelo enostavno se da manipulirati z občutkom negotovosti. Strah je najlažje sprožiti in najtežje umiriti. A če je strah edini argument, potem imamo problem. Ker referendum ni anketa o tem, ali nam je udobno ali ne. Referendum je odločanje o tem, kakšno družbo si želimo in kakšna pravila postavljamo. In če odločamo na podlagi nepopolnih informacij, potem ne odločamo, ampak ugibamo.
Zato bi bilo smiselno, da si vsakdo vzame 15 minut časa, prebere zakon in se vpraša: “Je moj strah dejansko utemeljen? Ali temelji na napačnih interpretacijah?”
Ker če je edini razlog za odpor to, da je nekdo nekje rekel, da se bo izkoriščalo, potem je to dokaz, da sistem komunikacije odpove. Ne prvič in ne zadnjič. Da so vstopili v “igro” tisti, ki zavestno širijo laži in za to jim ni potrebno odgovarjati. Da se njihov vzorec vedno znova in znova pojavlja in sodelujejo vedno isti akterji.
Morda bi lahko tokrat poskusili drugače. Morda bi lahko namesto da ponavljamo mantre in bojazni, dejansko pogledali vsebino. Morda bi lahko strah zamenjali z razumevanjem.
Ker roko na srce, največkrat nas ni strah zakona. Strah nas je neznanega. In neznano postane znano šele, ko si ga vzamemo čas razumeti. Če ne prej, pa vsaj pred referendumom.
In ja, pomembno bo oditi na referendum, kajti odločalo bo število volivcev. Jaz bom seveda ZA!
