Ko se pojavi tema, ki diši po svobodi posameznika, se iz cerkvenih zvonikov začnejo oglašati svarila, kot da bomo s tem odprli vrata pekla. Tokrat je tema evtanazija in referendum. Možnost, da človek sam odloči, kdaj ima dovolj trpljenja. In seveda je RKC proti. Ker za njih je življenje sveto. Ampak samo, dokler gre za življenje drugega. Ko gre za pomoč, solidarnost ali sočutje, tam se svoboda in svetost končata. Naj poenostavim: če RKC reče “proti”” potem vem, da sem jaz “ZA”. Upam, da tudi ti!?!
- Nasprotniki evtanazije mi priporočajo evtanazijo
- Laži in zavajanja nasprotnikov zakona o evtanaziji na soočenju na nacionalki
- Škof Saje o pripravah na uzakonitev samomora s pomočjo in evtanazije pri vstajenjski sveti maši na Veliko noč
- Evtanazija ni enako samomor / jaz sem za dostojno smrt in podpiram evtanazijo
- Zakaj je evtanazija še vedno tabu?
- Evtanazija in moj pogled nanjo
Ne zato, ker mi gredo na “nek organ”, ali pa ker ne bi imel svoje mnenja, ampak ker sem se v zadnjih tridesetih letih že prevečkrat prepričal, da vsemu, kar ta institucija nasprotuje, praviloma pomeni korak naprej za družbo. Njim je ok, če ljudje ostanejo v času pravljic, verjetja v brezmadežno spočetje in njihovega edinega in zveličanega prav.
Spomnite se istospolnih partnerstev. Spomnite se splava. Spomnite se vsega, kar diši po enakopravnosti in osebni svobodi. Vedno isto: moralno pridiganje, grožnje s peklom, pa hkrati popolna odsotnost empatije do tistih, ki res trpijo. RKC si sama koplje jamo in kdor ne gre s časom, s časom gre.
Ena stvar je jasna: evtanazija ne bo obvezna. Nihče ne bo hodil po bolnišnicah in prepričeval ljudi, naj “se odločijo za konec”. Čeprav nas nasprotniki zakona želijo prepričati, da gre za to.
Pri tem zakonu gre zgolj za možnost. Za spoštovanje človekove volje, ko medicina ne more več pomagati, ko življenje postane mučenje. In če kdo takrat želi miren, dostojanstven konec, kdo sem jaz, da bi mu to branil?
Ampak ne, RKC bo spet govorila o božjem načrtu. O trpljenju, ki ima smisel. Lepo. Naj ga imajo oni, če ga želijo. Naj trpijo v imenu vere, če jim to prinaša mir. Samo prosim, ne odločajte o življenjih drugih.
Ko bo referendum, bom torej brez dileme obkrožil ZA. Za svobodo odločanja. Za dostojanstvo. Za sočutje. In predvsem proti temu, da bi o mojem življenju (ali smrti) odločali tisti, ki so svojo moralno avtoriteto izgubili že zdavnaj.
