V državnem zboru je prvič potekala razprava o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je vložilo društvo Srebrna nit s podporo volilcev. Poslanci so s 64 glasovi proti in devetimi za odločili, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Poslanci Svobode so namreč že vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma in predloga niso podprli. Ampak to, kar sem jaz poslušal včeraj v parlamentu, je milo rečeno, žalostno. Nekateri enačijo evtanazijo s samomorom! Da, to so poslanci desnega pola …
- Evtanazija / sem za dostojno smrt in za javni diskurz o evtanaziji
- ZA prepoved zasebne reje medvedov v Sloveniji / Mici, Maša, Mitko in Tim potrebujejo vašo pomoč
- Samomor učenke Osnovne šole 8 talcev Logatec / odraz stanja v naši družbi
- Dušebrižniki so skočili v zrak / o samomoru se ne sme razmišljati na maturi
Pri nas evtanazija ni uzakonjena niti dekriminalizirana, vendar je še vedno tabu tema, o kateri se ne govori na glas. Evtanazija je lahko odrešitev za marsikoga, ki živi v bolečinah in je dosegel svojo starost ali pa se je sam odločil za to in bi se s tem odrešil. V takšnih primerih govoriti o nedotakljivosti življenja, kamor sodi tudi odrekanje, da posameznik sam razpolaga s svojim življenjem, se mi zdi povsem nesmiselno.
O evtanaziji ljudje ne razmišljamo, dokler se nam ne zgodijo – dokler se ne zgodijo našim bližnjim. In šele takrat se zaveš, da se večino časa v življenju ukvarjamo s povsem nepomembnimi stvarmi, kot so dober avto, veliko denarja, drage počitnice. Vendar je življenje še kaj več od zgolj materialnih dobrin.
Ampak pred tem si raje zatiskamo oči in živimo v svetu, kjer štejejo Instagram in Facebook všečki. V teh “prostranstvih neumnosti” pač ni prostora za resne debate o življenjsko pomembnih stvareh, ker je pomemben zgolj blišč, ki je posledica bede.
Šele ko je smrt blizu, se zavemo, da je tudi naša pot obsojena na konec, ki se bo zgodil neznano kdaj. Ko izveš, te presune, vendar se naučiš živeti s tem. Ko sem se pred leti soočal z umiranjem babice, sem razmišljal tudi o tem, da bi bila evtanazija dovoljena.
Da bi lahko, ko res ne gre več naprej, ampak je vse zgolj samo še bolečina, naredil najtežjo stvar v življenju. Nekomu vzel življenje..
Ja, podpiram evtanazijo in možnost, da se nekdo pri zavesti odloči za dostojanstveno smrt. In ne želim poslušati o paliativni oskrbi, kjer se ljudi “šopa” z morfijem, da ne čutijo bolečin in umirajo pri živem telesu. Vsaj malce pietete bi lahko imeli vsi skupaj in v resne debate o tem ne vlačili zgodb o božjih zapovedih in podobno, kar sem poslušal med razpravo v državnem zboru.
Če bi desni pol vsaj malce spustil plašnice in nehal verjeti v pravljice, ki jim pomenijo sveto resnico, bi bilo v Sloveniji precej lažje. V letu 2024 smo za boga milega in ne nekje v temačnem srednjem veku. Ampak ja, to, da nekdo enači evtanazijo s samomorom, je domet desnega pola …
