• 3 min. branja

Slovenija 2020. Ko sem bil mulc in sem si risal svet v katerem bom živel, to definitivno ni bil svet v katerem živim danes. To, kar se nam dogaja zadnje mesece in tudi že dlje časa, je svet v katerem ni prijetno živeti, predvsem pa je to svet, kjer je osnova vsega žaljenje, laganje in grožnje vsem, ki razmišljajo drugače kot tisti, ki so na oblasti.

Pogromi proti vsem drugače mislečim so znani že iz zgodovine – nekoč zaradi vere, barve kože, narodnosti. Sedaj zaradi nestrinjanja s trenutno vladajočo politiko. Zaradi demokratične pravice izraziti svoje mnenje, ampak pozabljamo, da ta pravica velja samo za en del prebivalcev Slovenije. Ni demokracije v Sloveniji za vse – zgolj za tiste, ki so na pravi strani. Toliko pogromov nad ljudmi, ki se ne strinjajo s politiko, ki jo trenutno vodi vlada, kot sem jim priča v zadnjih mesecih nisem doživel še nikoli v življenju, pa že kar nekaj časa živim.

Toliko groženj s smrtjo, kot sem jih deležen v zadnjem času nisem bil še nikoli deležen. Toliko žaljivk, ki jih internetni profili, ki so včeraj odprli svoje tviter profil, sproducirajo dnevno in so dejansko organizirani, je naporno prenašati – še posebej, ker gre za “fejk” profile, ki zgolj ustvarjajo agendo, ki jo je vzpostavil Janez Janša.

Kdo ni z nami je proti nam. In kdo je proti nam, mora dobiti svojo porcijo “dreka” – kljub temu, da ni ničesar resnično, kljub temu, da gre zgolj in samo za laž, to za ljudi pijane od oblasti ni sploh težava. Nizkotno izživljanje teh profilov, ki so sami sebi namen ima očitno svoje poslanstvo – hibridna vojna o kateri je Žan Mahnič sanjal, ampak je na žalost dobil samo profile brez slik in z imeni, ki ne obstajajo. Ampak se pa ti profili veselijo kot otroci, ko ti povedo, da sem drek drekasti, da me bo na gobec, da me ima nekdo na nišanu, da si ne zaslužim, da živim. Da tega, da me vsak drugi profil vpraša kdo me plačuje niti ne omenjam.

Če laž ponavljaš dovolj dolgo ne postane resnica. Ampak pri desnici to ne drži. Če kdorkoli iz vrha stranke usmeri svojo “resnico” proti komurkoli, ki se ne strinja z njimi, potem je to zgolj in samo resnica.

Celoten scenarij me spominja na dogajanje v ZDA, kjer se dogaja precej podobna zgodba, ki jo desnica v Sloveniji kopira in se niti več ne trudi, da bi jo adaptirala. Že vnaprej se pove kdo je kriv, že vnaprej se človeka diskreditira, že vnaprej se vrže ves “drek” tega sveta v človeka, ki ima drugačen pogled na stvari, predvsem pa, ki ne kima pripadnikom desnice.

S pomočjo družbenih omrežjih poskuša desnica vzpostavljati agende – ampak se ne zavedajo, da je na tviterju zgolj majhen delež volilnega telesa, da so informacije na tviterju hipne in da število všečkov na katere so tako ponosni, ni merilo za nič. Gre zgolj za slepilni manever, s katerim poskušajo odvrniti pozornost od resničnih tem. Še posebej so mi zanimivi profili na tviterju, ki so bili odprti maja in junija 2020 – ti so kot podprepne muhe. Skočijo na vsakogar, čeprav ne poznajo niti osnov uporabe tviterja. Ampak nič ne de, oni so zadovoljni, Janez je zadovoljen in žalitve se nadaljuje.

Je to res Slovenija v kateri si želim živeti? Kjer se vlada trudi, da razdeli ljudi in da ustvarja umetno sovraštvo med ljudmi? Kjer so žalitve, grožnje in laž del našega vsakdana?

had
had