Stranka Resnica, ki ne bo nikoli, ampak res nikoli sodelovala z Janezom Janšo, je imela v svojem predvolilnem programu zapisano možnost odpoklica poslanca. Sedaj, ko so opozicijske stranke vložile pobudo za posvetovalni referendum o razrešitvi predsednika Državnega zbora, pa se je Stevanovič pridušal, da gre za farso. Verjetno ne pozna niti pomena besede, ki jo je uporabil, da ne govorim o tem, da mu očitno njegov predvolilni program sploh ni poznan. Naj torej narod odloča o njegovi usodi na referendumu. Saj si je želel dati moč ljudem. Verjetno je bilo med vrsticami nekje napisano, da to velja zgolj, če sami ne pridejo na oblast. Ali se spajdašijo z Janezom, čeprav je overil izjavo, da tega ne bo nikoli storil.
- Miha Brejc s peticijo poziva Stevanovića k odstopu / stevogohome.si
- O čem so še lagali poslanci Resnice?
- Resnico so volili, ker niso želeli Janeza Janše
- Poslancem Resnice ponujali 7-mestne številke / sanja svinja kukuruz
Očitno je neposredna demokracija za Resnico postala farsa natanko v trenutku, ko bi morali ljudje odločati o njem. Referendum sicer ne bi bil zavezujoč in Stevanović z njim ne bi izgubil poslanskega mandata, bi pa volivci zelo jasno povedali, kaj si mislijo o njegovem vodenju državnega zbora.
Seveda odpoklic poslanca in razrešitev predsednika državnega zbora nista ista stvar. Predsednika državnega zbora lahko razreši le 46 poslancev, toda bistvo zgodbe je drugje. Stevanović je ljudem obljubljal več moči pri odločanju, zdaj pa se zgraža že ob ideji, da bi ljudstvo povedalo svoje mnenje o njem. Ko je šlo za druge politike, je bil odpoklic demokracija. Ko gre zanj, je referendum farsa. Kako priročno.
Še bolj zabavno je, da je Stevanović pred tem spletne podpise pod pozivom k njegovemu odstopu zavračal z razlago, da peticija ni primerljiva z volitvami, saj ljudje na volišče pridejo z osebnim dokumentom, izpolnijo glasovnico in glasove prešteje Državna volilna komisija. Opozicija ga je vzela za besedo in predlagala prav to. Glasovnico, osebni dokument in uradno štetje glasov. Tisto pravo ljudstvo, o katerem tako rad govori. Pa mu tudi to ni všeč.
V predvolilnem času je preprosto obljubljati oblast ljudstvu, odpoklice poslancev, neposredno demokracijo in konec stare politike. Veliko težje je te besede zagovarjati, ko se ljudstvo morda ne bi odločilo v tvojo korist. Takrat se hitro izkaže, da politika ne moti sistem, ampak zgolj njegov lastni položaj v njem. Dokler stoji zunaj, bi vse spreminjal. Ko se udobno namesti v fotelj predsednika državnega zbora, pa nenadoma ugotovi, da so pravila povsem dobra in da je vsak poskus preverjanja zaupanja zgolj maltretiranje ljudi.
Zato naj bo referendum. Naj ljudstvo odloči, ali želi Zorana Stevanovića še naprej gledati na čelu državnega zbora. Navsezadnje si je prav on želel dati moč ljudem.
