Poslanci koalicije in Resni.ce so nam pripravili nov posvetovalni referendum. Tokrat nas bodo vprašali: “Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija?” Argumenti predlagateljev, če jim sploh lahko rečemo argumenti, so bili tako abotni, da me je bilo sram poslušati predstavnike desnega pola ob razpravi v parlamentu. Referendumski super dan bo 11. oktobra 2026.
- Cerkveni davek v Sloveniji v stilu Avstrije / imejmo še referendum o tem
- Pred referendumom o interventnem zakonu so že začeli z lažmi in potvarjanjem
- Je bil rezultat referenduma v Ljubljani res nezaupnica županu?
Mi bomo na posvetovalnem referendumu odločali o tem, ali želimo ukiniti obvezno plačevanje RTV prispevka. Brez zakona. Brez izdelanega sistema financiranja. Brez pojasnil, od kod bo denar prišel naslednji dan po ukinitvi prispevka. Pravno gledano pa ne bomo odločili o ničemer. Zakon jasno določa, da državni zbor na izid posvetovalnega referenduma ni vezan. Lahko ga upošteva. Lahko ga ignorira. Lahko ga naslednji dan pospravi v predal in pozabi nanj.
Ampak sliši se lepo. Ljudstvo bo odločalo! Vzeli vam bomo položnico! Vsak mesec boste prihranili 14,02 evra! Človek bi skoraj dobil občutek, da poslanci delajo za ljudi. Skoraj.
V resnici gre za povsem prozoren poskus mobilizacije volivcev. Ljudem ponudiš vprašanje, na katero je zelo preprosto odgovoriti. Ali želite nekaj še naprej plačevati ali bi raje, da vam tega ne bi bilo treba plačevati? Kdo pa rad plačuje položnice? Če bi referendum zastavili tako, ali želimo plačevati elektriko, vodo, komunalne storitve ali registracijo vozila, bi verjetno precej ljudi glasovalo proti.
Ustavno sodišče je že leta 1998 odločilo, da je obveznost plačevanja RTV-naročnine primeren in nujen poseg za zagotavljanje obstoja in delovanja javnega radia in televizije. Toda očitno ustavne odločbe niso pomembne, kadar se ne skladajo s trenutnimi političnimi načrti. Takrat je pomembnejši občutek volivca, da mu bo politika nekaj podarila.
RTV Slovenija tudi ni zgolj televizijski dnevnik ali oddaja, ki je nekdo ne mara. Je javni medijski servis z radijskimi in televizijskimi programi, regionalnimi vsebinami, programi za italijansko in madžarsko narodno skupnost, otroškimi, kulturnimi, izobraževalnimi, verskimi in športnimi vsebinami, spletnim portalom, arhivom, orkestrom ter dostopnostjo vsebin za gluhe in slepe.
Seveda lahko rečemo, da ničesar od tega ne gledamo ali poslušamo. Jaz tudi ne uporabljam vseh storitev, ki jih financiram z davki in prispevki. Ne hodim k zdravniku. Nimam otrok v vrtcu ali šoli. In še bi lahko nadaljeval v nedogled. Ali to pomeni, da mi vsega tega ne bi bilo potrebno plačevati?
Bomo imeli naslednji referendum o ukinitvi obveznega zdravstvenega zavarovanja? Če letos nisi obiskal zdravnika, zakaj bi ga plačeval? Bomo ukinili financiranje gasilcev za tiste, ki jim še nikoli ni gorela hiša? Bomo uvedli zapornice pred šolami ter dovolili vstop samo tistim, ki so plačali mesečno naročnino?
Politiki, ki si želijo poslušne javne televizije, seveda ne potrebujejo tankov pred stavbo na Kolodvorski. Dovolj je, da nadzorujejo njen denar. Prav zato bom glasoval proti.
