Dars Nakazilo Banka

Kako je lahko Dars nakazal 1,8 milijona goljufom?

Dars je spletnim goljufom nakazal 1,8 milijona evrov. Zdaj naj bi jim uspelo zavarovati skoraj 1,6 milijona evrov. Super. Ampak mene zanima nekaj povsem drugega. Kako je sploh mogoče, da leta 2026 nakažeš takšen znesek na račun goljufov, če morajo banke preverjati ujemanje imena prejemnika in številke IBAN? Sam sem poskusil nakazati sebi denar in sem uporabil skrajšano ime namesto originalnega. Ni šlo skozi, ampak sem dobil opozorilo.

Od 9. oktobra 2025 v evrskem območju veljajo pravila, ki nalagajo, da morajo banke morajo pri nakazilih preveriti, ali se ime prejemnika ujema z imetnikom bančnega računa. Če se ne, mora plačnik praviloma dobiti opozorilo. To velja tudi za običajna nakazila, ne samo za takojšnja.

Tukaj postane zgodba Darsa precej zanimiva. Goljufi so se predstavljali kot avstrijsko gradbeno podjetje Strabag in Darsu poslali novo številko bančnega računa. Po poročanju portala Necenzurirano je bil račun odprt pri finančni družbi Finom v Nemčiji.

Dars je torej mislil, da denar nakazuje Strabagu, v resnici pa ga je nakazoval goljufom. Pa se vprašajmo nekaj povsem preprostega. Ali je “banka preverila” ujemanje imena Strabag in številke IBAN? Je Dars dobil opozorilo, da se podatki ne ujemajo? So to opozorilo ignorirali? Ali pa so imeli pri paketnih plačilih izključeno preverjanje prejemnikov, kar evropska uredba podjetjem omogoča?

Tega za zdaj ne vemo. Na AJPESu sem preveril, pri katerih bankah ima Dars odprte račune. Med njimi so NLB, OTP, UniCredit, UJP in avstrijska Raiffeisen Bank International. Toda iz javnih podatkov ni razvidno, prek katere banke so bila izvedena sporna nakazila. Prav to bi me zanimalo. Katera banka je izvedla nakazila in kakšen je bil rezultat preverjanja prejemnika?

Še bolj zanimiva pa je novica, da je policiji uspelo zavarovati skoraj 1,6 milijona evrov, ki so zdaj v postopku vračila Darsu. Odlično. Resnično. Ampak zakaj pri številnih spletnih goljufijah, ko fizične osebe ali majhna podjetja izgubijo nekaj tisoč ali nekaj deset tisoč evrov, pogosto slišimo, da je denar nemogoče dobiti nazaj?

Ne trdim, da je bil Dars deležen posebne obravnave. Policija je tudi v nekaterih drugih primerih uspešno zavarovala denar goljufov. Zanima pa me, kako hitro so v tem primeru ukrepali, kdo je sredstva blokiral in ali je enako učinkovit postopek na voljo tudi običajnim komitentom. Predvsem pa me zanima, kako je mogoče, da v letu 2026, ko imamo evropsko uredbo o preverjanju prejemnikov, nekdo večkrat nakaže milijonske zneske na nov račun v tujini, ne da bi se nekje prižgala rdeča luč in bi blokirala takšno dejanje.

Nekatere banke pri večjih nakazilih pokličejo stranko in jo vprašajo, če je res ona potrdila to plačilo. Če je banka opozorila na neujemanje, kdo je na Darsu to opozorilo prezrl? Če ga ni, zakaj ga ni? Če so preverjanje izključili, kdo je sprejel takšno odločitev?

To so vprašanja, na katera bi morala odgovoriti Dars in banka, ki je izvedla nakazila. Ker odstop direktorice finančnega področja in morebitno vračilo denarja še ne pojasnita, kako so odpovedale varovalke. To ni zgolj zgodba o Darsu. To je tudi zgodba o tem, kako varna so naša bančna nakazila in ali sistem enako dobro ščiti vse uporabnike. Predvsem pa kako neodgovorni so ljudje, ki ne upravljajo s svojim denarjam in se jim takšne stvari ne zdijo čisto nič nenavadne. Pač klikneš in to je to.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja