Vlada je našla novo rešitev za draginjo. Avtoprevoznikom bo subvencionirala pnevmatike. 150 evrov za vsako gumo. Skupaj pet milijonov evrov. Če se sprašujete, zakaj bi država plačevala gume podjetjem, ki s prevozi služijo denar, medtem ko jih moramo vsi ostali kupovati iz lastnega žepa, potem očitno ne razumete velikih državnih strategij.
- Bodo povišali kilometrino in prevoz na delo, če subvencionirajo gume in naftne derivate tovornjakarjem in kmetom?
- Rekordne cene goriv, zakaj vlada ne zniža marž naftnim trgovcem?
- Cena dizla 2,012 evra / Janez, hvala! Verjetno je Golob kriv za to!
Razumem, da so se goriva podražila. Razumem tudi, da imajo prevozniki višje stroške poslovanja. Ampak nekaj mi ni jasno. Ali nismo vsi v isti situaciji? Ali državljani tankamo cenejše gorivo? Ali so pnevmatike za naše avtomobile zastonj? Ali se stroški življenja povečujejo samo avtoprevoznikom?
Vlada ukrep upravičuje z večjo varnostjo, manjšo porabo goriva in manjšimi izpusti. Lepo. Ampak povsem enako velja za osebne avtomobile. Tudi na njih kakovostne pnevmatike pomenijo večjo varnost in manjšo porabo goriva. Zakaj torej subvencija samo za izbrano gospodarsko dejavnost? Zakaj je nakup pnevmatik za tovornjak državna skrb, nakup pnevmatik za avtomobil državljana pa njegov zasebni problem?
Še bolj zanimivo je, da gre za ukrep v okviru zakona, ki naj bi blažil posledice dragih goriv. Kako smo od podražitev dizla prišli do subvencioniranja gum? Zakaj mora država podjetjem pomagati pri stroških, ki so povsem normalen del njihovega poslovanja?
Seveda bodo prevozniki povedali, da se bodo zaradi subvencij manj podražili prevozi in posledično izdelki na naših policah. Mogoče. Ampak kje je zagotovilo, da se bo teh pet milijonov evrov dejansko poznalo v denarnicah državljanov? Bodo zaradi subvencioniranih gum cene v trgovinah nižje? Ali bo zgolj kakšno podjetje imelo nekoliko manjše stroške in večji dobiček?
Ne nasprotujem pomoči gospodarstvu, kadar je ta smiselna in upravičena. Nasprotujem pa logiki, po kateri država vedno znova najde denar za posamezne interesne skupine, za običajnega državljana pa ostane pojasnilo, da je treba razumeti razmere in potrpeti. Gre mogoče zgolj za vračanje uslug, ko so prevozniki grozili z ohromitvijo države, ko so bile cene goriva precej nižje kot so danes. Danes se taisti prevozniki ne oglašajo in so tiho kot miške.