Izjava ministra Jerneja Vrtovca, da želi vlada projekt JEK2 v tem mandatu pripeljati tako daleč, da ga ne bo mogoče ustaviti, je ena tistih izjav, ob katerih bi morali zagoreti vsi alarmi. Ne samo politični, ampak predvsem demokratični. Kajti minister je s temi besedami zelo jasno pokazal, kako si nekateri predstavljajo demokracijo.
- Ko Jernej Vrtovec v studiu 24ur govori neumnosti
- Rekordne cene goriv, zakaj vlada ne zniža marž naftnim trgovcem?
- Državljani smo podelili nezaupnico vladi Janeza Janše na zakonodajnem referendumu
Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je na konferenci Energetika 2026 na Bledu izjavil, da želi projekt JEK2 pripeljati do točke, ko ga ne bo več mogoče ustaviti. Očitno se mu to ni zdelo prav nič spornega. Se zavedamo, kaj je pravzaprav povedal? Da želi aktualna oblast sprejeti takšne odločitve, da jih nobena prihodnja oblast ne bo mogla več spremeniti. Da želi projekt zabetonirati, še preden bi državljani sploh lahko odločali o njem.
Temu se ne reče demokracija. Temu se reče politična samovolja. Da ne bo pomote. Sploh ne gre za to, ali Slovenija potrebuje JEK2 ali ne. Gre za način odločanja o projektu, ki bo stal milijarde evrov in bo finančno zaznamoval več generacij Slovencev. O projektu, pri katerem bi morala biti transparentnost na prvem mestu, ne pa želja po tem, da ga nihče več ne bo mogel ustaviti.
Vrtovec je svojo izjavo kasneje še pojasnil in povedal, da referendum trenutno ni predviden in da zanj tudi ni potrebe. Očitno je ljudstvo dobrodošlo takrat, ko mora plačevati račune, precej manj pa takrat, ko bi želelo odločati o svoji prihodnosti.
Še posebej zanimivo je, da je minister ob tem napovedal, da bodo sledili stroki, ne pa aktivizmu nevladnih organizacij. Ker očitno so strokovnjaki dobrodošli samo takrat, ko se strinjajo z oblastjo? Vsi drugi pa so moteč dejavnik, ki ga je treba čim prej odstraniti iz enačbe?
Najbolj nevarno pri tej izjavi ni vprašanje jedrske energije. Najbolj nevarna je miselnost, da lahko ena oblast sprejme nepreklicne odločitve v imenu vseh prihodnjih generacij. Minister ni lastnik države. Vlada ni lastnica Slovenije. Štiriletni mandat ni dovoljenje, da se sprejemajo odločitve, ki jih ne bo mogoče več spremeniti.
Ob takšni izjavi bi moral minister pakirati kovčke in si poiskati novo službo. Ne zaradi svojega prepričanja o jedrski energiji, ampak zaradi odnosa do demokracije. Ker če je cilj politike pripeljati stvari tako daleč, da jih nihče več ne more ustaviti, potem se moramo vprašati, čemu sploh še potrebujemo volitve. Predvsem bi se moralo zastavljati vprašanje, koga se oblast tako zelo boji, da želi že vnaprej preprečiti možnost drugačne odločitve?