Jernej Vrtovec – Mlada Slovenija – kaj je rdeče in kaj je oranžno?

Tole Vrtovčevo izjavo lahko mirno pospravim v mapo z naslovom Slovenija Podebiljena. (OMFG, moram se spraviti iz te države.)

eh, za Reporter je dobro. Oni se ne obremenjujejo z dejstvi ;)

..ampak to, kdo je zadaj, za teboj.

Kraj: železniška postaja v Ljubljani, informacije za turiste
Čas: nekje sredi septembra 2009, kmalu po prihodu vlaka iz Münchna
Nastopajo: T – tuji turist, U – uslužbenka na šalterju za informacije
Ves pogovor poteka v angleščini

U: Dober dan, vam lahko pomagam?
T: Dober dan, zanima me, kako se pride v hotel Bit? (za nepoznavalce: budget hotel in hostel v Štepanjskem naselju)
U: Uf, to je pa kar daleč, v predmestju…
T: Predaleč za iti peš?
U: Ja, bi rekla, kakšno uro hoda že, pa še s to vašo prtljago. Lahko bi priporočila taksi, samo to je vzhodna Evropa in vas bodo olupili kot žutega…
T: Kaj pa avtobus?
U: Do tja vozijo trije avtobusi in vsi imajo postajališča dokaj blizu od tu. Še najmanj vam priporočam št. 13. Če zgrešite pravo postajališče, boste končali v redko poseljenih in ruralnih predmestjih, ki so neke vrste pravi skansen, saj resnejših vlaganj v infrastrukturo niso dočakala že od časov Franca Jožefa, še celo župan se nanje spomni samo, ko se hoče znebiti nekega v teh krajih znamenitega ciganskega klana ali ko je treba postaviti nov zapor. Ampak dokler se ne nastanite, vas to verjetno ne zanima.
T: Tako je, katera sta druga dva avtobusa?
U: Z avtobusoma št. 5 ali 9 greste do končne postaje, nato peš kratek sprehod nazaj, mimo rugby igrišča in nato ste tam, nemogoče zgrešiti. Št. 9 ima postajo samo nekaj metrov od tu, čez cesto.
T: Kul, torej 9. Kaj pa vozovnice? Najbrž je tako kot drugod v normalni Evropi, torej v trafiki kupiš vozovnico, jo na avtobusu štempljaš in pokažeš ob morebitni kontroli?
U: Ne čisto tako, naš vrli župan je pred kratkim uvedel neke plastične kartice, kamor si naložite dobroimetje, ob vstopu izključno na sprednjih vratih jo na čitalniku validirate in odšteje se vam cena vožnje, torej 80 centov.
T: Samo trenutek, verjamem, da to mogoče celo je praktično za Ljubljančane. Kaj pa turisti in ostali, ki se bolj redko vozijo z avtobusi?
U: Druge alternative kot to ni. To bi bil pa že prevelik intelektualni napor za župana. Sploh pa, če bi malo bolje poznali politično ozadje župana in firme, ki je izvedla ta posel, da ne omenjamo razpisa, kjer so izbrali daleč najdražjega ponudnika, bi vsakomur, ki zna sešteti dva plus dva, potegnilo, da tu nekaj močno zaudarja po korupciji.
T: Kaj? Ali v teh krajih nimate organov za pregon korupcije?
U: Seveda imamo, na papirju! Komisar pripada županovi politični opciji in pri nas poznamo pregovor, da vrana vrani pač ne izkljuje oči. No, kadar je osumljen kdo iz nasprotne politične opcije, se mu nenadoma čudežno povrne vid. Tako je to tu, dobrodošli na Balkanu.
T: Ampak kako vam je uspelo takšnega kljukca izvoliti za župana?
U: He he, najprej ga je politika nastavila v neko trgovsko podjetje v takrat še državni lasti. Adaptacije trgovin je zaupal svoji bivši firmi, ki jo je prepustil sinčku. Potem je hotel z nekimi finančnimi mahinacijami za drobiž prevzeti to trgovsko podjetje, ampak bivši premier je bil iz nasprotne politične opcije in ga je nekaj zafrknil. Potem se je celo leto neprestano prav osladno cmeril v kamere in glumil kao žrtev zločeste prejšnje vlade. Ljudje pač palijo na takšne telenovele in lepe oči, poleg tega še neizmerno uživajo, kadar jih strižejo kot ovce, torej rezultat niti ni mogel biti drugačen. Da niti ne omenjamo “nepomebne” podrobnosti, da se tajnik volilne komisije piše enako kot predsednik županove najljubše stranke.
T: Aha razumem, Bangladeš ostane Bangladeš, tudi če gre v EU. Koliko pa sploh stane vožnja s tem hecom?
U: Prazna kartica 2 evra, vsaka vožnja z morebitnimi prestopanji znotraj 90 minut pa 80 centov. A, saj res, župan, ki se sicer z limuzino redno pripelje direkt v pisarno in odpušča redarje, ki mu zatikajo kazni za nepravilno parkiranje, glumi nekega ekologa in ravno ta teden se gre neki teden mobilnosti. Po eni strani je s tem gužvo le potisnil bolj proti obrobju, po drugi strani, pa so ta teden brezplačne vožne z avtobusi.
T: Super, potem torej ne rabim tega čuda od kartice?
U: Catch 22. “Brezplačno” pomeni, da je treba še vedno ob vsakem vstopu validirati kartico, le da ta teden ne bo nič odštevalo z nje. Alternativa bi bila, da glumite butastega turista in da vas šofer milostno spusti gor tudi brez tega, ampak če ga dobijo, bo kmalu bivši šofer. Popolnoma razumem vaš začuden pogled, ampak po županovem mnenju ljudje niso dovolj množično navalili na to čudo tehnike. Butalistan pač.
T: Če prav razumem, če se odpovem enemu pivu, kupim to usrano kartico, potem se ta teden z njo neomejeno prevažam?
U: Natanko tako.
T: OK, kje jo potem lahko kupim? Domnevam da lahko tudi pri vas ali v tisti trafiki na drugem koncu hale?
U: Saj vaše sklepanje je popolnoma logično. Ampak ta reč s karticami je še čisto nova in župan se ni domislil, da bi pravočasno sklenil pogodbe s prejšnjimi prodajnimi mesti žetonov.
T: Kakšen bumbar!!!
U: Ni važno, ali je pismen, glavno da je prave politične barve! Da nadaljujem. Eno prodajno mesto je dokaj blizu. Greste tam po trgu OF, levo na Slovensko in tam najdete LPP. Ne morete zgrešiti, pred njim se vijejo kilometrske vrste. Veste, šola se pričenja in šolarji nimajo druge izbire, kot da si omislijo to reč.
T: Veste kaj, vtaknite si to svojo oblast nekam in mi povejte, kdaj gre prvi vlak v Zagreb.

@ janez: nekdo se predstavlja kot jaz.. ampak moji komentarji so malce drugacne barve.. oprosti za to!