Številka 5.000.000.000 pomeni 5 milijard. 5 milijard eurov nasedlih kreditov, ki so jih naše banke podelile podjetjem in jih ne bo nikoli več nazaj. Številko je včeraj na Twitterju objavila Alenka Bratušek, vendar je dejstvo, da se za to številko ve že zelo dolgo.

Smešno je, da se zadnje čase ukvarjamo z milijoni eurov za migrante, v isti sapi pa pozabljamo, da je samo v Zvon Ena Holdingu d.d. “izginilo” preko 160.000.000 eurov kreditov. V Zvonu Dva Holding d.d. pa preko 120.000.000 eurov – skupaj preko 280.000.000 eurov! Vendar sedaj se ukvarjamo z migranti in so vsi ti krediti minorna novica.

To, da so se podeljevali kredit je vsem jasno. To, da banke poslujejo na trgu je tudi jasno in posledično je ena izmed njihovih dejavnosti tudi to, da podelujejo kredite. Vendar! Kako lahko nekomu odobrijo tako visok kredit, če za njim ni kritja? Če želi fizična oseba kredit (oz. samostojni podjetnik) je to skoraj nemogoče. Pri podjetjih, ki so na spodnjem seznamu, pa je bilo očitno povsem drugače.

Dejstvo je, da je nekdo moral stati za odobritvijo teh kreditov. In verjetno so imena in priimki teh ljudi tudi na pogodbah – zakaj hudiča nekdo ne pregleda pogodb in potem te “odločevalce” ne spravi na sodišče. Zakaj v Sloveniji nihče ne odgovarja za takšne finančne malverzacije, ki so se dogajale (ki se dogajajo) in zakaj se te stvari potlačijo pod preprogo.

V privatnem podjetju bi bilo vse skupaj precej drugače. V državnih bankah pa je bil to očitno del folklore, za katerega pa nihče ne odgovarja.

Tile bančni krediti (kasneje tudi prenos na DUTB) bi bili idealna priložnost, da bi se levi in desni končno dogovorili kakšno stvar in za vselej onemogočili takšne poslovne prakse! Vendar ne, v Sloveniji se raje ukvarjamo z nekaj milijoni, ki jih bomo namenili za migrante (in jih bomo del tudi dobili povrnjenih iz EU).

Vsi tisti proti migrantom pa razmislite za trenutek – koliko nahranjenih otrok in koliko minimalnih pokojnin in plač bi lahko dvignili s tem zneskom, ko boste naslednjič spet tako zagreto skandirali, da migrantje odžirajo Slovencem denar! Bo šlo? Saj gre za otroke in Slovence, mar ne?

nasedli_krediti

2 Responses to 5.000.000.000 eurov nasedlih kreditov / in mi se ukvarjamo s stroškom migrantov?

  1. Nordstar pravi:

    Vizavi petim milijardam lahko postaviš karkoli, pa boš zmagal. S tem denarjem bi poštena Slovenija lahko danes bila Švica.

  2. Dušan eR pravi:

    OK, 5 milijard oškodovanja in 39 gospodarskih subjektov, ki so pobrali glavnino – 4,3 mia, torej jih na seznamu manjka še vsaj 15 ali več, da se pokrije razlika do 5 mia; če je to sploh dokončni znesek. Teza pisca (glej: https://www.had.si/blog//2016/03/02/ , da bi bili ti bančni krediti idealna priložnost, da bi se levi in desni končno dogovorili in za vselej onemogočili takšne poslovne prakse …NE PIJE VODE. Če že kaj, dokazuje, da so krivci za bančno luknjo (in njihovi botri) z »leve« in »desne«, da so znani v bančno-finančnih in gospodarskih krogih – in da bi razkrivanje imen, dokazovanje odgovornosti in procesuiranje udarilo enako po obeh straneh. Toliko o možnem »skupnem« interesu po razčiščevanju ter posledično katarzi – za katero osebno menim, da je neizogibna in nujna, sicer bo bančna luknja še en razlog za poglabljanje shizofrene razcepljenosti nacije (kot so npr. povojni poboji in ne-izvedljivost sprave …) Že dalj časa se sprašujem, kje so ob tem danes naši »neodvisni« mediji in »avtonomno« novinarstvo (ki ta čas prizadevno teka za migranti in toči krokodilje solze), da se ob ropu stoletja, znanih bančnih in gospodarskih subjektih ter imenih njihovih vodilnih in odgovornih (z leve in desne) ne zganejo? … Da to ni aktualna tema? Da so bolj njene krute posledice, brezposelnost, izginjanje srednjega sloja, revščina, brezperspektivnost mladih? … Novinarji … So postali mlahavi, neambiciozni, oportuni? Ne znajo poiskati kakšnega domačega Asangea, ki bi z nekaj verodostojnimi podatki in imeni evidentno odgovornih (so)podpisnikov kreditov brez težav sprožil plaz razkrivanja in razčiščevanja? Tudi če gre danes za vrsto slepilnih manevrov: za zavestno prikrivanje dejanskega obsega okoriščanja z argumentom, da gre za »bančno tajnost«, ki vključuje tudi zaupnost poslovnih dogovorov, tudi če gre za manever zaščite krivcev in pospravljanje razbitin prek »operacije DUTB« ali manever zavlačevanja v pričakovanju rokov zastaranja pregona … Novinarstvo naj bi bilo ne zgolj poklic, ampak poslanstvo. Nekdaj smo to verjeli. Danes se mi vse bolj dozdeva, da je pretežni del medijev in/ali njihovih urednikov in novinarjev plačan – ne za tisto, kar dela, ampak za to, da se določenim temam izogiba.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.