Sobotno jutro

Zazvoni telefon in prijazno povabilo od Gorana in Mije, ce greva z njima na morje na sprehod. Itak ni bilo drugih planov, kot prelezati cel dan v postelji :evil: in je bila ideja z morjem odlicna. Kot vedno, sem moral cakati Barbko da se uredi in potem odpeljati divjo voznjo po avtocesti do Loma, kjer smo bilo domenjeni. Ne bom pisal o ljudeh, ki se vozijo po avtocestah, kajti o njih sem ze preveckrat zgubljal besede. Prihod v Strunjan je bil cudovit, sonce in 9 stopinj. Ampak ob izstopu iz avta se je vse spremenilo. Burja je bila premocna in je brila do kosti. Tako, da smo sli naprej do Portoroza, kjer je bilo precej manj vetra in precej bolj prijetno vreme. In potem sprehod do Pirana in uzivanje v soncku in dalec stran od megle, ki je vsakodnevni pojav v Ljubljani. Na zalost se dan prekmalu prevesi v vecer in spet je bilo treba iti na pot proti domu. No ja, vmes se k Goranu in Miji in potem ob polnoci domov.
Pa se par utrinkov iz Pirana. Klik, pa se odpre :)