Zazvoni telefon in prijazno povabilo od Gorana in Mije, ce greva z njima na morje na sprehod. Itak ni bilo drugih planov, kot prelezati cel dan v postelji :evil: in je bila ideja z morjem odlicna. Kot vedno, sem moral cakati Barbko da se uredi in potem odpeljati divjo voznjo po avtocesti do Loma, kjer smo bilo domenjeni. Ne bom pisal o ljudeh, ki se vozijo po avtocestah, kajti o njih sem ze preveckrat zgubljal besede. Prihod v Strunjan je bil cudovit, sonce in 9 stopinj. Ampak ob izstopu iz avta se je vse spremenilo. Burja je bila premocna in je brila do kosti. Tako, da smo sli naprej do Portoroza, kjer je bilo precej manj vetra in precej bolj prijetno vreme. In potem sprehod do Pirana in uzivanje v soncku in dalec stran od megle, ki je vsakodnevni pojav v Ljubljani. Na zalost se dan prekmalu prevesi v vecer in spet je bilo treba iti na pot proti domu. No ja, vmes se k Goranu in Miji in potem ob polnoci domov.
Pa se par utrinkov iz Pirana. Klik, pa se odpre :)

2 Responses to Sobotno jutro

  1. Tamara says:

    MOOOOOOOORJEEEEEEE

  2. […] Stara mesta imajo svojo duso. In rad jih imam, ko se sprehajam po njih in cutim njihovo toplino in prijaznost. Moti me, da jih imajo tudi drugi turisti radi in da jih obiskujejo. Meni bi bilo lepse, ce bi bila ta mesta samo moja. Recimo Piran. Cudovito mestece, vendar cez poletje poln trum turistov, ki mu spreminjajo utrip in ga ubijajo. Jemljejo mu pecat starosti. Cez zimo je obratno. Prazno mesto, ki kar samo klice vase in te obda s svojo starostjo in energijo. Na poti proti morju, sva iz Huma zavila proti Rovinju. Vreme je bilo ravno prav oblacno, da se nama ni mudilo kopanju naproti, ampak sva rajsi uzivala ob pogledu na colnicke in avtohtone prebivalce Rovinja, ki kljubujejo casu. Sprehod po ozkih ulicah, je bil zame naporen, kajti odmikanje turistom in vozickom in otrokom mi ni ravno v uzitek, ko si ogledujem arhitekturo. Ampak pogled na cudovita stopnisca je pregnal jezo. In igranje otrok v mestnem vodnjaku, me je spomnilo na otrostva in pocitnice, ki sem jih prezivljal s starsi. Same hise so zanimivih barv, precej so me spominjale na hise v Riminiju. Sprehod ob obali je bil precej manj naporen, kot pa med ulicami. In za ovinkom se je skrivala lepotica , cesa taksnega se nisem videl. Ljudje so stali in jo opazovali, ce se bo premaknila. Verjetno ljudje, ki si jo lahko privoscijo morajo biti zelo premozni in verjetno je to res uzitek. Jaz pa sem si predstavljal, kaj bi jaz naredil z njo. Se vzpon do cerkve na vrhu Rovinja, ki je zanimiva, ampak moja noga ne bi niti v sanjah zakoracila vanjo. Rovinj je cudovit kraj, vendar ce opazujes, potem opazis tudi taksne stvari, ki pa ne morejo biti v ponos biseru Jadranske obale.   [link] [ reddit this] […]

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.