Hudo dober zur, okrog 15 ljudi, hrane in pijace v izobilju! Moski si prizgemo cigare in uzivamo v njihovem okusu. Jaz pa sedim in se zazrem cez okno. Gledam, sem prisoten, ampak ne povsem priseben. Kaj se dogaja z menoj? Vstanem in grem blizje oknu in blizje svezemu zraku.

Diham globoko, pa vendar je nekaksna senca v mojih mozganih. Ne vidim dobro. Stvari so smesnih oblik in barve so pomesane med seboj. Grem na WC. Pogledam se v ogledalo in se ustrasim samega sebe. Bled kot smrt, oci rdece in prestrasene. Drgetam. Cutim, da je nekaj hudo narobe. Odprem vodo in se poskropim z njo po obrazu. Za trenutek se prebudim. Vendar naslednji trenutek cutim, da spet padam nekam. Ker ne cutim vec rok, sedem na tla in kinknem. Zaprem oci in me odnese v turbolenco. Vse se suce in premika. Odprem oci in se vedno sem na tleh.

Pogledam okrog sebe in vstanem. Spet voda in za trenutek streznitev. Ampak ne, zopet omedlim, pa vendar preden padem, spet sedem na tla. Cudovit obcutek. Breztenost, padanje, kot v sanjah, ko se potem prebudis preden pades na tla. In sedim na tleh, ko zacnem premisljevati, da je premalo zraka. Odprem vrata in naredim korak. Naslonim se na pralni stroj in spet me zmanjka za par trenutkov. Zberem vse moci in stopim do vhodnih vrat.

Odprem jih in se naslonim na ograjo. In spet omedlim. Za seboj slisim glasove. Jaz pa padam in padam in spet se prebudim iz teh sanj. Primejo me in me odnesejo v posteljo. Polozijo me vanjo in zaspim za minuto. Zbudijo me hladni obkladki na vratu in obrazu. Diham, hropem, srce mi bo raztrgalo, pocutim se razdvojen. Nekaj me vlece nekam stran, fizicno telo pa se ne premika. Zaspim. Ko se zbudim je stanje drugacno. Pojem torto in se odpraviva domov. Danes razmisljam kaj se mi je vse zgodilo, pa ne najdem povezav in manjkajo delci vecera. V ponedeljek grem na pregled krvi, ker zadnje case se mi pojavljalo grozni glavoboli in kri mi iz nosu tece dnevno.

Ampak obcutek padanja je bil cudovit in me je spomnil na krvodajalsko akcijo, kjer sem to obcutil prvic. Hocem se :evil: