Kolaps se mi je zgodil prvič pred enim letom. Občutek, ko je telo začelo izgubljati moč, oz. ko je telo začela oblivati vročica je bil zanimiv. Včeraj se mi je to zgodilo ponovno.

Tokrat so bili razlogi malce drugačni. Način življenja, ki sem ga živel zadnje čase, se je moral nekje poznati. Premalo časa za zdravo prehrano, premalo časa za spanje, vožnja z avtom s prižgano klimo in skoki iz avta v vročino parkrat na dan. Vse to se je nabiralo cel teden in potem se je včeraj zgodilo, ko smo bili z blogerji iz EU pred ID:DOMA.

Sedel sem na ograji in začutil kako mi primankuje zraka. Bil je soparen večer v topli Ljubljani. Ker sem čutil, da me obliva pot, sem vstal, da bi naredil par korakov in lažje zadihal. Medtem ko so noge iskale pot, sem se oprijel železne ograje in pogledal v smeri, kjer je sedela ostala družba.

Hotel sem izgovoriti par besed, vendar je bilo vse kot v slow motion filmu. Ko sem odprl usta, besed ni bilo. Telo se ni več odzivalo in noge so postale mehke. Kot bi z vžigalnikom prižgal celuloidni filmski trak, je bilo tudi tukaj konec filma. Čez nekaj sekund je bilo okrog mene precej ljudi, vendar sem se zavedal samo tega, da sem se počasi prebujal. Ko so me prijelo okrog pasu in me dvignili, sem spet izginil. Vendar tokrat je bilo bolj kontrolirano.

Zavedal sem se, da se nekaj dogaja, vendar nisem mogel vplivati na vse stvari. Ko so me prinesli do vrat in stopnic, ki vodijo v ID:DOMA, sem spet prišel toliko k sebi, da sem se zavedal, da se nekaj dogaja. Vendar naslednji trenutek je bilo spet vse motno in spet sem odšel. Naslednji trenutek sem sedel v salonu in pil vodo. Bil sem povsem moker in po besedah Barbke, bled kot bela stena. Ko sem zaprl oči sem potoval. Daleč onkraj zavedanja in daleč preko meja, ki jih lahko potujem ko sem pri polni zavesti.

Bilo je zanimivo in prve besede, ki sem jih izrekel so bile:”Bilo je noro! Jaz hočem še!” Ko sem spil par kozarcev vode, se je začelo stanje popravljati in počutje je bilo precej boljše. Vendar mehke noge in predvsem celo telo, ki ga je bilo precej težko upravljati so mi dali nekaj dela na poti do avtomobila. Vendar se je vse skupaj zaključilo dobro. Danes, po skoraj 18 urah spanjah, sem končno prišel povsem k sebi. Naslednje dva dni pa bom porabil, da se spet aklimatiziram na normalno, počasno in precej manj stresno življenje, kot je bilo zadnji teden.

Zahvaliti se moram vsem, ki ste mi priskočili na pomoč, še posebej pa Bojanu P., Gregu in pa lastniku ID:DOMA! Hvala!

Morje / nekoč in danes

Morje / nekoč in danes

10 Responses to Kolaps – fallin down III

  1. srečkica says:

    ooooo veselo, stresno rajanje onkraj meja, ki jih pravzaprav ni.
    še sanje so realnost, kaj bi jamrali nad omedlevico zaradi precenjevanja lastnih fizikalnosti.

    upočasniti svoje konje je najbrž naporno, ampak potem bojo najbrž d(A)lje lahko vlekli voz.

  2. Sunshine says:

    Mene si kar malce prestrašil. :oops: Å e dobro, da je Barbara mirno obvladala situacijo. Res me veseli, da je s teboj vse v redu. ;)

    P.S. Boš objavil kaj fotk od včeraj?

  3. had says:

    @sunshine: bom bom.. najprej sem se moral ornk naspati :)
    jeap.. barbka je ze dozivela prejsnji kolaps..

    @sreckica: res je.. problem se je ustaviti.. strah, da bo zivljenje odslo mimo, je prav grozen..

  4. kreg says:

    Včasih je potrbno tudi napolnit baterije, ne samo praznit.

  5. Tomaz says:

    Glavno da je vse s tabo vredi! Malce manj bod za kompjutru pa pust tale blog za neki dni.

    Jest morm zarad šolskih in službenih obveznosti z kompu na dan presedet cca 6ur, ampak mi pomaga to, da na dan najmanj 1.5 ure treniram (kolesarstvo ali boks).

    Mrbit je tudi to rešitev zate.

  6. Perko says:

    Morš mal pazt nase.

  7. Darjan says:

    Predstavljaj si, da se ti to zgodi ko si v avtu, na avtocesti,… precej neprijetna zadeva… Malo mi je blo tud cudno, ko si rekel, da ti je ta obcutek padanja “vsec”, da se nebos zasvojil :)

    Se dobro da se je vse ok koncalo pa da s zdaj dobro :)

  8. Odyn says:

    Get well soon!

  9. “bilo je noro, jaz hočem še” :lol: car! :D

    tako dobro si to opisal, da bi zdaj rad še sam kolapsiral… seveda ne takoj, ker sem sam in se bojim, da bi se zadušil z lastnim jezikom, ampak bom poskusil enkrat :D

  10. krtek says:

    Pa je kri vredu ali te samo hipotenzija muci? No, maš vsaj uržh za malo odmaranja. :)

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.