KUD Idijoti – band, ki v meni prebudi mladost in me opomni na case, ko je bila edina stvar v mojem zivljenju, uzivanje. Taksno in drugacno.
KUD Idijoti so nastali davnega leta 1981 v Puli, v letu 1986 izdajo prvi MC “Legendarni v zivo”, njihov vzpon pa se je zacel leta 1987, ko so zmagali na Mladinskem festivalu v Subotici. Zaradi pesmi Bandiera Rossa na festivalu v Reggio Calabria, karabinjeri prekinejo njihov koncert. Istega leta izdajo EP “Bolje izdati plocu, nego prijatelja” in “Budimo solidarni s bogatima”, leto kasneje pa EP “Hocemo cenzuru” in “Live in Biel”. Vse to so izdali v Sloveniji. Med koncentiranjem po Nemciji, Svici, Madzarski in Italiji so bili redni gosti tudi v Sloveniji. Leta 1990 izdajo LP “Mi smo ovde samo zbog para”, ki je njihov dalec najbolj prodajan album. Ko se zacenja vojna na Balkanu izdajo LP “Glupost je neunistiva” in leta 1993 prvi CD “Tako je govorio Zaratusta”.
Takrat pridejo v Celje, v Klub Kljub in to je bil njihov prvi koncert, ki sem ga obiskal. Po koncu koncerta smo v back stageu med pogovorom skadili precej trave in Sale (kitarist) je izjavil, da se vedno znova rad vraca v Slovenijo, ker so ljudje odpri in prijazni. No, na poti domov, so me iz Celja do Zagorja policisti ustavili 4krat in prav tolikokrat sem tudi pihal. Napihal vedno 0!
Leta 1994 so v Tivoliju predskupina legendarnim Ramonsom. Istega leta v sodelovanju z Gori ussi Winetou izdajo CD “Istra ti materina”, ki pa je prepovedan za objavo na radijskih postajah. Ker smo jih zeleli povabiti na koncert, smo klicali Ptico (bobnarja) in se je oglasila legendarna telefonska tajnica:”Ne diraj lava dok spava i pticu dok leti!” In seveda je bilo potrebno poklicati se parkrat in se do solz nasmejati tajnici.
Leta 95 izdajo CD “Megapunk” in nadaljujejo s koncentiranjem. Sledi CD “Single collection vol. 1” in CD “Cijena ponosa” vse to leta 1997. Dve leti kasneje pa CD “Gratis hits live!”, kjer je zbranih 26 komadov, ki so jih odigrali v zivo. Prav tako tega leta pride do sprememb v zasedbi. In leta 2001 izdajo se CD “Remek-djelo”. S svojim izrazitim slogom in spevnostjo so imeli velik vpliv na veliko punk bandov, ki so nastajali v garazah in preigravali njihove pesmi. Skoda, da so njihovi koncerti tako redki in da se ne zaprejo v studijo in naredijo kaj novega. Pogresam jih!
Sam i moj bol
Gledam tvoj hod
Ponosno odlazim
Sve u meni gori
A bio sam dobar
Sad mi to kazes
A ja kad te trebam
Ti nikad neces
Iste, sve ste vi djevoke iste
če želiš ti lahko prinesem CD od “Gori ussi Winetou”;
mimogrede, letos si imel priliko jet na koncert Idijotov (Ortofest),
no IMHO brez Dr.Fric-a in Ptice ni več to to. Nimajo več tizga…hmmm…”čara”.
Jebiga, punk je umru ;)
a ves da mam istra ti materna.. sem nabavil v puli enkrat.. sicer pa sem jih ufff.. dolgo let nazaj v uljaniku videl, na vaji in potem ene dva meseca bil cist prevec ponosen nase :)
jeap.. ortofest zamudil :(
punk ni hin :evil:
[…] Zgodba se zacenja daljnega leta 1988, ko se je v predmestju Zagreba, v Gajnici, skupina prijateljev odlocila, da bodo preigravali Ramonse, Sex Pistolse in Dead Kennedyse. Prvi koncert se jim je zgodil leta 1988 v Kumrovcu, ki pa se je koncal s pretepom. Mladi, hitri punk band je zacel svojo pot in pustil pecat na mnogih glasbenih skupinah, ki so nastajale kasneje. Prvi album izdajo leta 1992 in ga poimenujejo Dzinovski. Album se je snemal od leta 1989, kajti vmes so fantje morali opraviti se drzavljansko dolznost, oditi na sluzenje vojaskega roka. Album zaznamujejo hitri, energije polni ritmi. Zacnejo s koncerti, eden vecjih je bil kot predskupina Kud Idijotov v Ljubljani. Publika jih sprejme. Vrstijo se koncerti. Sami pravijo, da je bil njihov najboljsi koncert, ko so bili preskupina Ramonsem v Zagrebu, leta 1994, vendar je bil zaradi treme, to tudi njihov najhitrejsi koncert. Pride leto 1995 in na trgu se pojavi njihov drugi, dolgo pricakovani album G.A.D. Sami sicer pravijo, da je to najbolj prodajan slabo posnet album v zgodovini hrvaske produkcije, kajti sami niso bili zadovoljni z zvokom, ki so ga ustvarili. Ampak na tem albumu so pesmi kot so: Sank, MTV, 7. noc, Tisina, ki imajo veliko sporocilno moc in s katero kritizirajo trenutno stanje, ki je bilo na hrvaskem. Pesmi so zelo spevne in gredo v vsako uho. Vrstijo se koncerti in publika nori ob njihovi glasbi. Desetka, njihov tretji album, izide leta 1997 v Ljubljani. Po osmih dneh snemanja in sestih dneh brez tusiranja koncno pridejo na svetlobo. Album prikazuje njihovo zrelost in njihovo odraslost. Pesmi, kot so: Ne volim te, Tema je zena in Rostilj so se predvajale na vseh radijskih postajah in koncerti so bili povsod, “kjer je bila elektrika”. Pobjeda izide leta 1999. Razlikuje se od prejsnjih albumov, ni vec tako hitra in ni vec tako punk. Leta 2000 dobijo dva Porina in odigrajo preko 60 koncertov. Leta 2001 se pojavijo zgodbe, da Hladno Pivo razpadajo. Ampak to je bilo samo zatisje pred viharjem. Se vedno so vadili in delali na razlicnih projektih, ki pa dejansko niso imeli povezave s HPji. In leta 2003 izide poslastica za vse sladokusce, album Samar. Na njem se pojavi tudi Edo Maajka in pa pihalna sekcija, ki da njihovi glasbi dodaten zvok in pridih SKAja. Pesmi Zimmer frei, Mlohava cuna so hiti poletja in se vrtijo na plazah. Leto 2004 zaznamujejo stirje Porini in zgodba o uspehu se nadaljuje. Prav tako pa izide njihov prvi DVD-pun(k)ondom spo®tova, kjer so zdruzili najboljse od najboljsega, ceprav je vcasih pri skupini, kot je HP, narediti taksen izbor. Leta 1999 so HPjevci prisli v Trbolje, kjer so naredili pravi punk zur. Prisli so s kombijem in iskali dvorano. Povsem preprosti fantje, ki pa so med igranjem izzarevali toliko energije in volje, da je to zacutila tudi dvorana in poganje je trajalo cel njihov koncert. Ob njihovi glasbi niso bili ravnodusni niti pristasi ostalih glasbenih zvrsti, kajti imajo nekaj, kar se te dotakne. Kasneje sem bil se na petih njihovih koncertih, pa vendar so v tisti majhni dvorani v Trbovljah dali najvec od sebe. Upam, da se kdaj pridejo v Zasavje [link] […]
[…] Ko sem v Omišu gledal turistično ponudbo, sem vsepovsod opazil, da ponujajo rafting na reki Cetinji. Ker mi reka Cetinja ne deluje podobna naši Soči, oz. ni ravno poligon za rafting, sem se odpravil po sledeh agencij, ki so to ponujale. Na razdalji 15 kilometrov od Omiša, do začetka raftanja, je bilo vsaj 50 tabel, kjer so turiste vabili na najbolj atraktiven raft, kar so jih kdaj doživeli. Ker sem zgrešil odcep, sem pripeljal pred hišo, kjer me je prijazen dedek ogovoril in mi razložil vso skrivnost raftanja na Cetinji. Sama reka ni ravno najboljša za to, obstaja sicer par brzic, ki so v tem času zelo majhne, ampak turisti imajo izredno radi adrenalinske športe in radi plačajo za to. Ko sem ga vprašal za pot do Cetinje, mi je prijazno ponudil pomoč, da me z oslom odpelje do reke, kjer si bom lahko ogledal brzice. In vse to samo za 20 kun na osebo. Cena se mi ni zdela visoka, vendar ideja, da bi šel na osla, me je odvrnila od tega početja. Zahvalil sem se mu za pomoč in odbrzel do štarta raftanja. In ugotovil to, kar sem že prej domneval. Bolj ali manj so morali raftarji veslati, ampak ko so se pripeljali na čolnu mimo objektiva, so mi vsi veselo pomahali. In bili so zadovoljni, kot tudi ponudniki raftanja, ki s tem športom zaslužijo dnevno precej lepe zneske! Glupost je neuništiva, bi zapeli KUD Idijoti! […]