Ko zjutraj režeš kilometre po avtocesti in preklinjaš vse “nesposobne” voznike, preklinjaš tovornjakarje in končno ugotoviš, da je boljše, če zapelješ z avtoceste in ohraniš mirno kri z vožnjo po lokalnih cestah, takrat se pred teboj odpre vse. Vsa narava, v vsej svoji jutranji moči in v vsej svoji spokojnosti. Pogled in trenutki, ki so že pozabljeni in ki jih v hitenju sploh več ne opazimo. In potem je cel dan, ki je pred teboj, sproščen in vse obveznosti postanejo peresno lahke.
Hočem še takšnih začetkov dneva!

One Response to Vožnja

  1. aly says:

    Prejšnjo soboto sem zapuščal Ljubljano zgodaj zjutraj in me je že na obvoznici presenetil podoben sončni vzhod. Ta mi je seveda dokončno podrl predstavo o “sivi Ljubljani” in je bil krasen zaključek noči :)

    Če je preveč takih začetkov dneva, potem izgubijo čar. Morajo biti redki ;)

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.