Ko zjutraj režeš kilometre po avtocesti in preklinjaš vse “nesposobne” voznike, preklinjaš tovornjakarje in končno ugotoviš, da je boljše, če zapelješ z avtoceste in ohraniš mirno kri z vožnjo po lokalnih cestah, takrat se pred teboj odpre vse. Vsa narava, v vsej svoji jutranji moči in v vsej svoji spokojnosti. Pogled in trenutki, ki so že pozabljeni in ki jih v hitenju sploh več ne opazimo. In potem je cel dan, ki je pred teboj, sproščen in vse obveznosti postanejo peresno lahke.
Hočem še takšnih začetkov dneva!

blank blank blank