Ko zjutraj režeš kilometre po avtocesti in preklinjaš vse “nesposobne” voznike, preklinjaš tovornjakarje in končno ugotoviš, da je boljše, če zapelješ z avtoceste in ohraniš mirno kri z vožnjo po lokalnih cestah, takrat se pred teboj odpre vse. Vsa narava, v vsej svoji jutranji moči in v vsej svoji spokojnosti. Pogled in trenutki, ki so že pozabljeni in ki jih v hitenju sploh več ne opazimo. In potem je cel dan, ki je pred teboj, sproščen in vse obveznosti postanejo peresno lahke.
Hočem še takšnih začetkov dneva!
Andy Warhol / velika razstava v Palači Attems Petzenstein v Gorici
Razstava del Andyja Warhola je na ogled v Palači Attems Petzenstein v Gorici, do 4. maja 2025 vsak…
Prejšnjo soboto sem zapuščal Ljubljano zgodaj zjutraj in me je že na obvoznici presenetil podoben sončni vzhod. Ta mi je seveda dokončno podrl predstavo o “sivi Ljubljani” in je bil krasen zaključek noči :)
Če je preveč takih začetkov dneva, potem izgubijo čar. Morajo biti redki ;)