Vsi pisci blogov, z redkimi izjemami, gremo po istih poteh.
Na začetku se začne pisanje bloga zaradi samega sebe, ko zapisuješ svoje misli na blog in jih tako deliš z ostalim svetom.
Naslednji faktor je ekshibicionizem, ko vsak razkriva svoje osebne stvari in jih deli z medmrežjem in ljudmi, ki berejo bloge.
Potem pridejo na vrsto statistike. Čeprav vsak trdi, da mu ni pomembno število bralcev, oz. obiskovalcev bloga, pa se sam ne strinjam s tem. Vsak rad pogleda koliko ljudi ga dnevno obišče, pa čeprav to ni merodajen podatek za kvaliteto bloga, ali pisca bloga, je vseeno podatek, ki ti lahko precej spremeni odnos do bloga. Vsak bloger se na začetku sreča s problemom, ko ima občutek, da piše več ali manj sam zase. Da ga nihče ne prebira in da mu nihče ne komentira prispevkov.
In vsak od nas je šel čez to fazo, tudi Jonas, ko je pred leti oral blogersko ledino. Pa vendar je vztrajal. Tako kot vztrajamo ostali pisci blogov. Pišemo še naprej, se razkrivamo in delimo skrivnosti z različnimi bralci, ki tako ali drugače pridejo na blog.
In zadaj je statistika, ki se skozi čas popravlja, raste in pada.
Nanjo vpliva več dejavnikov. Vendar bom o tem pisal drugič.
Jaz sem na začetku, oz. po dveh mesecih pisanja bloga, imel dnevno okrog 50 obiskovalcev na blogu in bil povsem zadovoljen s takšno številko, saj bloganje še vseeno ni bilo tako znana in razširjena oblika zabave in nikakor nisem vrgel puške v koruzo, ampak sem nadaljeval.
Kasneje začneš odkrivati SEO svet in poskušaš s tem povečati obisk bloga. Optimiziraš WordPress in paziš kako in kaj pišeš. In stvar postane zanimiva. In tako prideš do blog breakpointa, ko dnevno preko 50% obiskovalcev pride na blog preko različnih iskalnikov, ostalih 50% pa pride na blog direktno ali pa preko agregatov.
In ta točka je tista, kjer bi lahko prenehal s pisanjem bloga in užival v “sadovih”. Vendar iskalniki in njihovi “pajki” niso statični, ampak se vsakodnevno sprehajajo po blogih in spletnih straneh in iščejo nove informacije in po algoritmih pozicionirajo bloge in strani v iskalnike.
Nauk tega posta: če si se odločil da pišeš blog, ga piši zaradi lastnega užitka in na način ki ti je všeč. Čeprav te bralci bloga ne bodo komentirali in te povzdigovali v zvezde, ni to nič slabega. Veliko izredno dobrih blogov ni “medijsko” odmevnih, ampak ko jih najdeš, jih niti ne želiš deliti z drugimi, ampak v njih uživaš rajši sam!
A tukaj je! Pa je bil tudi tam! Lepo si tole napisal, Had. Predvsem ta stavek:
“…ampak ko jih najdeš, jih niti ne želiš deliti z drugimi, ampak v njih uživaš rajši sam!”
Ko sem sama našla enega takšnega, sem si zaželela tudi svojo gredico, za dušo, za gušt… Kamor se umaknem. Brez številk, brez statistike…
Dobro napisano, vse resnično. Začetki so pri vseh enaki -, ekshibicionÃzem, želja po razkrivanju – it’s all about sharing, they say.
O tem sem že večkrat pisal, a blogi so zanimivi pokazatelji časa -, čeprav včasih žvečimo prežvečeno temo, slišani smo, naše mnenje ni izgubljeno, zapisano je, na spletu.
http://za-misli.blogspot.com/2007/03/blogamo-ker.html
Nekaj na to temo.
M.
Ko sem to povezavo dobil od fellow blogerja, ki mi je sicer pastal samo en odlomek in sicer “Kasneje začneš odkrivati SEO…” :)
Strinjam se popolnoma s tabo :) Čakam še na moj breakpoint, hehe. Pričakujem, da bo sedaj ko sem prešel na WP malo lažje glede obiskov in tega.