In šele ko nekoga izgubiš, se zaveš, da naša življenja niso neomejena, ampak se nekje končajo. In ko pomisliš na čas ki si ga preživel z osebo, ugotoviš, da ga je bilo vedno premalo. Da je bilo veliko premalo skupnih trenutkov in da je življenje prehitro, da bi se ustavil in užil, kar si skozi življenje ustvarjal.
Stric Mirko, počivaj v miru!
Pred smrtjo ne obvarje kož gladka,
od nje nas ne odkupjo kupi zláta,
ne odpodà od nas življenja tata
veselja hrup, ne pevcov pesem sladka.
Dr. France Prešeren
