In šele ko nekoga izgubiš, se zaveš, da naša življenja niso neomejena, ampak se nekje končajo. In ko pomisliš na čas ki si ga preživel z osebo, ugotoviš, da ga je bilo vedno premalo. Da je bilo veliko premalo skupnih trenutkov in da je življenje prehitro, da bi se ustavil in užil, kar si skozi življenje ustvarjal.

Stric Mirko, počivaj v miru!

Pred smrtjo ne obvarje kož gladka,
od nje nas ne odkupjo kupi zláta,
ne odpodí od nas življenja tata
veselja hrup, ne pevcov pesem sladka.

Dr. France Prešeren

Komentiranje je onemogočeno