Zavedam se, da je letošnje leto precej težko in naporno tudi zate. Imamo veliko gospodarsko rast in veliko inflacijo. Imamo majhne plače in vsakodnevne podražitve. Imamo več dobrin, kot smo jih imeli pred leti, vendar manj časa, da bi uživali v njih. In jaz bi lahko našteval v nedogled.
Zadnje čase pogosto slišim, da se ne znam več smejati (da ne bo pomote, ne bom pisal o Gaspariju, ampak podobnost je naključna) in da sem zadnje čase neznosen in da se z menoj ne da normalno komunicirati. Verjetno bo držlo, če to opazijo ljudje, ki so mi zelo blizu. Vendar se tudi zavedam, da ima vsak človek vzpone in padce. In če je preveč stvari na kupu, lahko nastane posledično tudi več padcev v enem trenutku.
In zato te, dragi Miklavž, prosim, da mi ti s svojimi parklji prineseš en velik nasmeh, s katerim bom spet postal to, kar sem bil nekoč. Hm.

p.s.: ker sem za en dan zamudil letošnjega Miklavž, je to želja za drugo leto. Do takrat bom pač brez nasmeha in neznosen :evil: