Kako kupiti stanovanje je vprašanje, ki ga zadnje čase slišim zelo pogosto. Veliko kolegov in prijateljev pri 30 letih še vedno živi doma pri starših, ker jim je nakup stanovanja neuresničljiva želja, oz. ker nimajo tako premožnih staršev, da bi jim pri tem podvigu lahko finančno pomagali.
Ali je res v Sloveniji tako težko mladim priti do stanovanja?
Cene nepremičnin se dvigajo, kljub napovedim strokovnjakov, ki so že pred parimi leti ugotovili, da se bodo cene nižle. Pa se niso. Nepremičnine so vsak mesec dražje in čedalje bolj nedostopne.
En povsem praktičen primer. Človek, ki ima povprečno plačo (podatki za januar 2008): 864,43 eura se odloči, da bi si kupil stanovanje v Ljubljani. Ker je nezahteven, se odloči za do 50 kv.m. veliko, 1,5 sobno stanovanje, katerega cena je okrog 120.000 eurov (vir).
Ker nima privarčevanega denarja, se odloči za kredit pri NLB, z dobo odplačevanja 30 let (360 mesecev).
Znesek kredita: 120.000,00 EUR (28.756.800,00 SIT)
Število obrokov: 360
Začetna mesečna obveznost: 785,51 EUR (188.239,62 SIT)
Ups. Tole pa ne bo šlo skozi! Ker človek mora vseeno živeti in imeti še kaj drugega od življenja kot samo stanovanje. In v takšnem primeru tudi mesečni dohodek preko 1500 eurov ne spremeni situacije dosti.
Še en preračun za enako stanovanje v Zagorju, katerega cena je okrog 60.000 eurov (vir).
Znesek kredita: 60.000,00 EUR (14.378.400,00 SIT)
Število obrokov: 360
Začetna mesečna obveznost: 392,76 EUR (94.121,01 SIT)
Tole pa je vse skupaj že precej bolj simpatično. In malce lažje dostopno. Ampak, če je služba v Ljubljani, je potrebno prišteti dnevno še dve uri na cesti, stroške vzdrževanja avtomobila in pa seveda gorivo. In tudi v tem primeru je ta varianta cenejša. Kajti mesečno gre za stroške vozila manj kot 300 eurov na tej relaciji.
Cena najema stanovanja iz zgornjega teoretičnega primera varira od 450-800 eurov mesečno za Ljubljano, za Zagorje pa žl ni podatkov (vir). Kaj je boljše, pa je odločitev vsakega posameznika.
Nakup stanovanja je za mlade velik problem. Veliko lažje je, če se tega “podviga” loti par skupaj. Potem se vse skupaj spremeni. Vendar je potrebno upoštevati, da se bo kredit za stanovanje odplačeval do 60 leta starosti in da bodo mogoče v tem času “prišli” otroci, da bo potrebno financirati izobraževanje in vse ostale pritikline.
In tako se zelo preprosto ugotovi, da je veliko lažje živeti doma pri starših, z minimalnimi stroški, kot pa sprejeti odločitev za takšen nakup nepremičnine.
Kako pa ste vi rešili svoj stanovanjski problem??
Ja, čisto pravi izračuni so tole. Čisto nemogoče…In si ne predstavljam tega. Pred kratkim sem spoznal neke Fince, ki so se priselili v naše kraje in najbolj so se čudili, da večina ljudi živi doma pri starših oz. si kar malo dozidajo hišo pa je. Pri njih tega enostavno ni. Je pa res, da imajo precej bolj ugodno situacijo. Od ugodnih kreditov, do poceni zemlje itd.
Pa še nekaj je. Večina ljudi bi si rada kupila stanovanje sredi Ljubljane, ker tam delajo. Malokdo pa se upa lotit drugačne varjante. Na robu Ljubljane kupit stanovanje ali ga morda še celo obnoviti. Ali pa morda malce ven iz Ljubljane in zidat. To so šele problemi, ampak mnogokrat cenejši kot nakup stanovanja sredi Ljubljane.
Kaj pa jaz? Ja, jaz pa imam svoje nadstropje v hiši staršev. Povsem ločeno in s svojim vhodom. Vsekakor najboljša možnost od prav vseh možnih. Vsaj trenutno….Da bi šel pa v kredite? Dokler se da: NE. Kaj šele za 30 let…Uf…
No, za 120 tisoč evrov v Ljubljani že težko najdeš spodobno stanovanje. Sicer nisem kupoval in gledal, tako da je zgornja trditev moje subjektivno mnenje, ki sem ga oblikoval po pogovorih z ljudmi, ki so stanovanja v Ljubljani dejansko kupovali.
Zanimivo pri vsem skupaj pa je, da takoj, ko se gradi kaj novega, so stanovanja v hipu razprodana. Od kod ljudem denar?
Situacija je za nas, ki nimamo bogatih staršev in ki smo živeli v stanovanjih, skorajda brezizhodna.
V Zahodni Evropi je tako, da veliko ljudi zivi v najemniskih stanovanjih, za katere skrbi poseben sklad, del drzave.
In to je to, ljudje ne zivijo v lastniskih stanovanjih, ker so le ta predraga. Po drugi strani pa ce izgubis v Sloveniji danes sluzbo, si lahko kmalu eno leto brez sluzbe, kako bos pa takrat kril stroske.
Tu je ze ta programska napaka.
@robi: res je, nisem zelel vpletati se dejavnika stanja stanovanja in opremljenosti, kajti v tem primeru bi bila stvar se precej bolj grozna..
jeap.. edini potrosniki bi lahko znizali cene nepremicnin, ce bi seveda prenehali kupovati precenjene nepremicnine.. ampak na zalost tega ne bomo doziveli :(
@matjaz: strinjam se glede kreditov.. ampak po drugi strani pa je to edina moznost za marsikoga.. seveda bi lahko rekel, da se ljudje ne znajdejo dovolj in podobno, pa to nima smisla.. vsak ima svoj nacin zivljenja in svoja izhodisca..
in ja, to kar si napisal je cista resnica.. zivljenje na perfiferiji je cenejse, tako nepremicnine, kot cene v gostilnah.. poleg tega pa je tudi kvaliteta zivljenja povsem drugacna.. ampak ponavadi ima clovek rajsi luksuz in stanovanje par metrov od sluzbe..
@tami: pri nas se je to spremenilo z jazbinskovim zakonom, ki je dal moznost odkupa stanovanja po smesno nizkih cenah, tistim ki so bili takrat v njih.. tisti, moji starsi naprimer, ki so ravno tako s samoprispevki “gradili” bloke in stanovanja, pa te moznosti niso imeli.. narobe svet.. in kruta realnost
super napisano in zal popolnoma realno.
Ko jaz potujem naokoli, ugotavljam, da imamo v Sloveniji (no, podobno je tudi v Italiji) že kar kulturo, da živimo pri starših. Za američane in kanadčane, tudi nizozemce in nemce je to čisto nepredstavljivo. Jaz živim pri 27 letih še doma, imam zgornje nadstropje, ločeno od staršev, da bi najela kredit in si omislila svoje stanovanje, je še vedno velika želja.
Kar pa se tiče kreditov za 30 let, je res škoda, da celo življenje delaš samo za stanovanje in potem?Tudi otroci morajo nekje živeti. Sicer pa kdo garantira, da bosta s partnerjem po tolikih letih še skupaj. Ja, se zna zakompicirati.
pa se en komentar. Upam, da se bo zgodilo tako kot se je na Irskem, ko so cene stanovanj padle tudi za 1/5.
Podobno se dogaja tudi v Å paniji, ko so se cene nepremičnin ob obali vrtoglavo zvišale, tujci so začeli kupovati na Portugalskem, cene pa so šle dol. No, pri nas pa tujci kupujejo hiške na Primorskem in v Prekmurju.
Lastniki vs. najemniki – situacija je skoraj identična, je vseeno ali plačuješ (pre)visoko najemnino ali pa odplačuješ kredit.
Menda je nepremičninski trg pri nas ena redkih stvari, ki delujejo točno tako, kot je treba. Dokler bodo stanovanja razgrabljena, bodo cene rasle. Meni krediti ne dišijo, dolgoročni pa sploh ne. Bom lepo počakal, da se kaka dediščina sprosti. :)
Po mojem so najboljša rešitev za tiste luzerje, ki si ne morejo privoščiti nakupa (menda je takih pri nas manjšina, kar se mi zdi sicer popolnoma neverjetno), držvna stanovanja z neprofitno najemnino. Ampak to menda držvi ne diši preveč. Jaz bi sicer raje plačeval najemnino držvi, kot pa nekemu dripcu, ki bogati na moj račun (in z majhno pomočjo davčne utaje). Sem pač socialist, jebiga…
zadnjič sem prisostvovala zanimivi razpravi o odloku o prostorskih plabnih v neki manjši občini. Predlagatelji so zagovarjali mnenje, da vse dotlej, dokler bo v občini toliko praznih hiš, stanovanj itd. lastnikom le-teh ne bodo dovolili zidati novih na novih parcelah, seve.
Nastal je gromozanski vrišč, da bi taka odredba posegala v človekove pravice, vendar….
KOMAJ čakam, da bo katerakoli že vlada dodobra obdavčila nepremičnine, ki leta in leta samevajo prazne, in s tem ne koristijo ničemur, nit zunanjemu izgledu nekega kraja ne.
/govorim za podorčja IZVEN lj., da ne bo pomote/
Ker- kakor hitro bodo te stavbe obdavčene, bodo lastniki naredili vse, da se jih znebijo.
In nepremičninski trg bo- čez noč- psotal zasičen s ponudbo.
Vsaj v krajih, ki jih jaz osebno poznam.
pri nas smo pred dobrim letom naredili salomonsko rešitev. Hišo smo delno adaptirali in nastala so tri samostojna stanovanja s svojim vhodom. Vsako je veliko cca 140 m2.
Lastniki smo trije: midva z možem in dva od otrok- vsak v svojem štuku.
Adaptacija je vsakega stala(tudi mene) cca 50.000Ë›€, vključno z novo fasado, pri opremljanju pa bo vsak segel pač tako daleč, kolikor bo lahko.
Kar z drugimi besedami pomeni: ker smo pri hiši relativno “normalni”, kar pomeni, da smo se naučili živeti v slogi, strpnosti in iskreni prijaznosti drug do drugega, tudi sedaj, ko so se stvari ustalile, nenehno opažmo, da imamo od bivanja pod isto streho- vendar vsak za svojimi vrati_ nemalo koristi.
Praznih stanovanj je ogromno tudi v Ljubljani. Vendar: če se gremo liberalni kapitalizem, potem je dodatna obdavčitev praznih stanovanj res nedopustno poseganje v posameznikovo pravico do lastnine. Zapuščen avto, ki stoji na javni površini je moteč in krati pravice ostalih uporabnikov do izrabe prostora. Prazno stanovanje pa ne posega v pravice drugih in lastnik ima vso pravico z njim narediti karkoli, ali pa nič. Å e bolj to drži, če gre za hišo, ki stoji na lastniški parceli.
Meni se zdi strahotno neracionalno, da imamo kup stanovanj, velikih, dvo- ali večsobnih, v katerih prebiva po ena oseba. V precej primerih je ta oseba starejša in z dohodki, ki komaj pokrivajo stroške. V sosednjem enosobnem stanovanju pa se stiska 3-članska družina. Ampak kot rečeno, vsak ima pravico razpolagati s svojo lastnino, kakor hoče.
Irski trg nepremičnin se je sesedel zaradi bank, ki so dajale nenormalne hipotekarne kredite, ki jih niso več mogli odplačevati. Na Irskem je bila namreč praksa, da so si ljudje pri dvajsetih kupili stanovanje, s hipoteko. 100%. In potem niso mogli odplačevati, banke so zasegle, in kar naenkrat je bila ponudba večja od povpraševanja in cene so šle dol.
To se pri nas še nekaj časa ne bo zgodilo.
Midva s partnerko ziviva skupaj v najemniskem stanovanju skoraj 5 let. Da sva pri njenih starsih ni variante, ker ima se dva brata, moji starsi pa sicer imajo se eno nadstropje, v katerem pa prebiva (precej vitalna) babica. Kakorkoli grdo se to ze slisi, a kot kaze, kmalu se ne bova res na svojem. Da bi si karkoli kupila je predrago in se preplacas kredit za skoraj 100 %. Kdo pa ve kaj bo cez 30 let? Aja stroskov imava skupaj z najemnino za enosobno (opremljeno) stanovanje v Ljubljani z garazo za avto cca 600€/mesec. Tudi ce sva 10 let v najemnini, ne prideva do zneskov, ki bi jih potrebovala za nakup. In seveda ne smete pozabiti, da se stroski vzdrzevanja in elektrika itn, vsako leto malenkost podrazijo. In potem, naj bi se odlocila se za otroka? Zalostno je to, ker ne da si ga ne zeliva, samo privosciti si ga ne moreva. Razen seveda, ce se zgodi cudez in zadaneva na lotu.
Hja lubčki moji, če človek nima bogatih staršev, prav tako ne možnosti biti doma, zadeva zgleda takole:
5 let varčevanja v nacionalni shemi (takratnih 70.000 sit) in hkrati plačevanje bivanja v podnajemniškem stanovanju (350 eur), navarčevano je predstavljalo polog za 30 letni kredit. Mesečna anuiteta znaša 575 eur. Zaslužim 1000 eur (univerzitetna izobrazba, zaposlitev držvna uprava).Živim zeloooooo skromno, vendar sem na svojem. Pač odločit se je treba in v življenju narediti lestvico prioritet….In ja, vse življenje bom delala samo za stanovanje. Vendar, poudarjam, sem na svojem.
@sladki: “In potem, naj bi se odlocila se za otroka? Zalostno je to, ker ne da si ga ne zeliva, samo privosciti si ga ne moreva”
tole je kruta resnica.. ljudje bi imeli otroke, pa se zavedajo, da jim je treba tudi kaj dati in potem se jim rajsi odrecejo.. o tem bi mogoce morali razmisljati odgovorni v drzavi za te stvari..
@mateja: ja, ti si ocitno imela jajca, da si naredila ta korak.. veliko ljudi si ga ne upa narediti..
in ko berem taksne zgodbe se zamislim nad zivljenjem ki ga zivim in stvarmi, ki jih niti ne spostujem.. zivljenje je definitivno kruto!
Mateja a si zaposlena za nedolocen cas?
Ce ja, no vidis, je ze tu razlika z vecino mladih danes, ki zivijo pri starsih.
Točno tako, lestvica prioritet.
Meni pač nepremičnine niso na prvem mestu.
Brez zamere, ampak slovenska obsedenost s posedovanjem se mi zdi nezdrava in nesimpatična.
Kako kupiti stanovanje, oz. zakaj mladi pri 30 letih še vedno živijo doma pri starših -> ker jih je večina nespoobnih!
LP
hvala had, pravkar si mi uničil dan :P no, upam, da bodo v naslednjih par letih cene RES malo padle. Meni starši ne dovolijo, da pridem nazaj domov ;)
Omožim deklino z veliko dote :D
Jan: Bravo koncno eden, ki ne isce tezave pri drugih. Vsak najraje isce tezave pri ostalih ljudeh, tako je Had-ov dezurni krivec Jansa, drugi krivijo tajkune, tretji ne vem koga. Le oni sami niso nikdar nic krivi. Lenuhi!
@tujek: prosim, ko flancas neumnosti, jih vsaj poskusaj podkrepiti s kaksnim dejstvom.. lahko pa seveda, meni in mogoce se komu, razlozis, kako prides pri 30 letih do 120k eurov vrednega stanovanja.. seveda pricakujem da brez kreditov, kajne..
jansa ni dezurni krivec, je pa premier drzave, katera ni ravno nekaj, s cimer bi se hvalil.. ali se pac motim..
Had, res je…Ni se za hvalit s Slovenijo…Ampak pozabil si, da za nastali položj ne moremo kriviti samo trenutne vlade. Če gledamo samo leta po osvojitvi si lahko izračunaš kolikšen procent časa vlada Janša in koliko časa je vladala tebi ljubša opcija. To držv je nekdo tako poštejo zjebal, da nevem če jo lahko kdaj kdo spravi v red….
počutim se kot da bi mi na žulj stopil, ko mi kdo začne govoriti, kaj vse bi se pri nas dogajalo, če ne bi bilo Janše.
pri tem pa tak človek sedi doma v naslonjaču in se smili samemu sebi. Pa ne migne več kot bi bilo potrebno. Razen,s eveda, če se gre na pir.
Dvomim, da je kje na svetu držva, kjer bi se lahko šlo v trgovino in si kupilo stanovanje ali hišo- kar tako- za majhne denarje.
Po navadi je potrebno delati za zaslužek, žl pa je pri nas res tako, da je zaslužek manjši kot bi moral biti, vendar temu ni kriv Janša ampak skupek razlogov zadnjih 70 let.
Po eni strani še zmeraj trdno živimo v komunizmu, ko bi nekateri radi, da jim držva “vse da”, po drugi strani pa jim je populistični kapitalizem načel razmišljanje, češ, zaslužiti bi morali kot kralji (ampak še ne bi bilo dovolj)
Moji otroci- pa tudi drugi, da ne bo pomote iz našega kraja- so navajeni, da gredo delat vsake počitnice, pa še malo vmes.
V neposredni soseščini so fantje, ki so- nekateri- prilezli že do magisterija, že od OÅ naprej pa so zase skrbeli sami kot pleskarji, polagalci ploščic, zidarji, ipd-. poklici. In nihče ni zganjal nevoščljivosti, ko si je eden izmed njih lani kupil stanovanje.
Spomnim se anekdote, ko je nek fant pobiral smeti- več let zapored- in nekoč ga je opazil njegov prof.- mentor pri diplomski. Skoraj ga je kap-profesorja-ko je videl, s kakšno nesnago se ukvarja njegov najboljši študent.-
Skratka- hočem reči, da za nas- navadne držvljane- ni nič šenkanega. Vse je treba plačati. Prej ali pozneje-s krediti in obrestmi.
Vsakemu, ki mi reče, da sem zato, ker si ne morem kupiti stanovanja (čeprav sem že blizu tridesetim), nesposoben, bi najraje pljunil v obraz.
In če se ustavimo pri dejstvih – 3.5 let delovne dobe, plača nekoliko nad slovenskim povprečjem, služba za DOLOČEN čas, povprečno preskrbljeni starši, z bratom sva dva – sam nimam trenutno NOBENE možnosti, da bi kupil stanovanje.
Had, dober članek res… Zdaj pa lahko še napišeš koliko se ti zdi, da bi moral človek zaslužiti v enem mesecu, da lahko odplačuje kredit stanovanja, avta, da še kaj v usta in kakšno obleko nase…
Če bi čakala na to, da lahko kupim stanovanje, bi bila pri starših še zdaj. Ker pa zagovarjam stališče, da je treba od staršev čimprej, se stanovanjski problem rešuje najemniško. Ves denar, ki ga zato potrebujem se ne da primerjati s samostojnim življenjem, ki mi je dalo ogromno. Sicer je res, da bi najbrž ob življenju doma lahko kaj prišparala in bila bližje nakupu stanovanja, a spet… če bi bila še enkrat stara 18, bi se še enkrat odločila za odhod od doma.
Glede nakupa stanovnja… nekaj denarja vedno ostane, pa tudi varčujemo, imamo pomoč, tako da planiramo v roku parih let opraviti še s tem demonom :)
@Tami: ja, za nedoločen čas….in sicer od svojega 33. leta naprej, kar pomeni, da sem do svojega stanovanja prišla pri 38-letih…torej skoraj ob koncu svoje reprodukcijske dobe. Tudi do službe za nedoločen čas ni bilo lahko priti…vendar če v nek cilj usmeriš RES vse svoje moči, se da.
@Dinozaver: niti pod razno nisem obsedena z nepremičninami, vsekakor pa dovolj pametna, da raje vložim in vlagam v svoje, kot da plačujem najemnino za stanovanje nekomu, ki ima že tako ali tako vsega dovolj.
@Jan: ne bi rekla, da je večino mladih nesposobnih….mogoče se ne znajdejo, mogoče imajo smolo, mogoče so tako kot sem bila jaz, odvisni samo sami od sebe…..ja, nekateri od njih pa so, seveda, jasno, tudi nesposobni. Vendar menim, da so ti v manjšini. Pač preljuba nam mati držva je bolj mačeha kot kaj drugega….
Hm, takole na na uc; res je veliko taksnih, ki pri 30 in 30+ se vedno zivijo pri starsih, kar pa je skregano z zdravo logiko in predvsem z razvojem osebnosti. saj si se res tezko privosciti svoje stanovanje, a smisel lajfa je pac to, da si svoboden, da krojis svojo usodo, gres v lajf… in je tako pac treba najt neko resitve, samo, da se cimprej odselis od starsev. Ker ce ne gres, potem si bistveno slabse pripravljen na dojemanje realnosti in okolice, jasno!, imas potuho, kontrolo in si dalec od samostojnosti, pa kakrsnakoli ze je situacija doma. Dobro je najt neko resitev, od poceni najem, do zivljenja v nevsakdanjih fletih, prikolicah, tipi sotorih :) in na koncu koncev nakupa stanovanja, ko imas seveda pod palcem dovolj. Poznam sceno v Avstraliji, Kanadi in tam jim se na pamet ne pride, da bi pri 30-in vec ziveli v fletu s starsi.
Glede kredita na banki: ta je lahko max 60% vrednosti stanovanja.
@Matej: ni res, meni je “moja” banka kreditirala 90% vrednosti nepremičnine – je pa res, da sem njen komitent že 20 let. In verjetno nisem edina.
V čem pa je problem živeti v isti hiši kot starši? Veliko bolje kot pa v bloku s 100 tečnimi sosedi, moje mnenje. Družine problem stanovanja rešijo tako, da eden izmed dveh otrok ostane pri hiši, drugi pa začne s partnerko/jem zidati hišo, katero plačujeta mož in žena ter vsi štirje starši.
Miha J., in ce je pri hisi tri ali vec otrok? Sam se bolj za to, da otroke cimprej postavis na realna tla, hkrati pa od njih ne pricakujes prevec, oni naj zivijo svoje zivljenje. Nauciti jih samostojnosti, je najvec kar lahko das otroku. Pa tu ne gre ali bodo imeli svoje stanovanje/hiso, cilji posameznika v zivljenju so razlicni in prav je tako in to je treba spostovati. Predvsem gre za to, da so ljudje dejnsko sposobni sami prezivet. Ker ce niso, kako bodo pa oni pomagali svojim otrokom? Racunat na nekoga tretjega ali celo kar drzavo obsojat za vse je zame smesno. Ce starsi lahko pomagajo je lepo, v vsakem primeru pa vsekakor ni nic narobe biti svoje srece kovac in s tem zgolj samemu sebi odgovoren.
Svojo prehojeno pot ne obzalujem, pa bi lahko ostal doma, imel “vse” a hkrati nic ;)
Vendar pa je za to potreben pogum in dobra mera srece, seveda.
.::PiPi::.
evo en članek
Mateja: tvoja banka je izredna; mislim, pa da trenutni zakon o kreditiranju govori o zgornji dovoljeni visini odobritve kredita s strani banke za fizicne osebe …
Miha in podobni: Zivljenje s starsi pri tridesetih je za druzbo obremenjujoce, ker preprosto nisi pripravljen na svodobo, odgovornost, razvoj… In to se potem odraza od odgovornosti v sluzbi, pri delu, do odnosa in tako naprej.
Ziveti skupaj s starsi pri tridesetih je ena velika potuha za lajf. Kakorkoli se danes na veliko jamra glede, kako priti do stanovanja, kako iti skozi mesec in podobno, ampak roko na srce, se nikoli se ni toliko preseravalo s potrosnistvom, potovanji, s prezivljanjem prostega casa na veliki nogi, s razvajanjem znotraj velikih mega nakupovalnih centrih… tako kot se danes. Ja, predvsem zato, ker se tridesetletniki stiskajo s starsi, pa potem vec dnarce ostane za ostale neumnosti, po drugi strani pa se sprasujejo, kako do svojega fleta (pa ne govorim o nakupu, ki je zadnja faza). Obstaja cuda moznosti za svojo lastno pot, start, odgovornost, svobodo, razvoj…
Jasno, potem pa se vzorec prenasa – kot je ze ugotovil Pipi – iz generacije na generacijo in potem se vsi samo zanasamo na starse in postajajo tipi in tipice tam pri 30+, ki zivijo s starsi takole depro obremenjeni in nekak precej menatalno onesnazeni s kupom nepotrebnih vprasanj aka Zakaj se ne najdem in poodnim sranjem.
Se popolnoma strinjam, le narobe sta razumela napisano. Ne živeti s starši, ampak pri starših. Ne v skupnih prostorih, temveč v istem objektu. Tako, kot bi starši živeli v 6. nadstopju bloka, vi pa v 7.. Sepravi, ločeno stanovanje v skupnem objektu, ki je že zgrajen in odplačan.
Kar se pa potuhe in samostojnosti tiče v primeru življenja s starši v istih prostorih se popolnoma strinjam s PiPi-jem ter Matejem.
Zakaj mislite, da se gradijo 1 in 2 nadstopne hiše namesto pritlične? Mislite, da je 1. nadstropje v večini hiš izdelano do zadnje faze? To nadstropje čaka na potomce iz razlogov, ki jih navajate zgoraj.
Miha J., glede gradnje dvo in vec nadstropnih his ( gradov ) vcasih in tudi v danasnjem casu se meni osebno zdi to neumnost, namrec nemalokrat se zgodi ravno to, da taksne hise potem ostajajo na pol prazne iz razloga, ker ravno ti otroci nemalokrat gredo potem po svoje iz taksnih in drugacnih razlogov. Velika napaka starsev je, kadar planirajo zivljenje svojih otrok prevec detajlno in na dolgi rok, cetudi nevede pod pretvezo najboljsih namenov. Otrokom moramo pokazati zgolj pot, po kateri pa morajo slej kot prej shoditi sami.
Sam od svojih otrok ( tretji je na poti ) na koncu svoje poti ne pricakujem, da me bodo oni vzdrzevali, niti ju ne vzgajam v duhu, da jih bova midva z zeno v nedogled in ravno zato je tudi nasa hisa ravno dovolj majhna, da jo bom lahko vzdrzeval tudi po tem, ko bodo sli vsak po svoje in bodo tudi najini prihodki z zeno verjetno nizji kot so danes.
.::PiPi::.
Evo prebrala vse kmentarje in zapis seveda.
Lahko povem nekaj o tem. Stara sem dobrih 30, delam že od svojega 17. leta in…??? Živim pri starših. Zakaj? Zaposlena sem v javni upravi in kljub izobrazbi imam 658 € plače, pogodbo za določen čas…. super a ne?! popoldne delam še na črno, da sploh lahk pridem skoz mesec. Torej delam vsak dan 14 ur plus sobote… kaj je življenje… nimam pojma, kaj je dopust, že 3 leta nisem šla na dopust, pa še v daljni okolici LJ živim, tako da mi še vožnja v naš al capital vzame 2 uri dnevno.
Blazno rada bi šla na svoje, toda… Kako, mi lahko poveste!!!! Moj mesečni dohodek je 1100€, ker sem ženska me ne vzamejo na gradbišče, skoraj nemogoče je dobiti napotnico, keš na roke…. je riziko.
Pripravljena sem delat in delam. Nič nimam od lifa, pa še na svoje ne morem it… po drugi strani je pa splošno znano, da ima samo slovenska vojska 400 praznih stanovanj v LJ, za svoje vojake, ki si jih kao ne morjo privoščit. Če se spomnite je bila velika afera, ko so mediji odkrili, da jih ima 600 in so takrat blagovolili sprostiti 200 stanovanj, ki so kar poniknila.
Sprašujete kdo kupi vsa tista še ne zgrajena stanovanja…. ja tisti , ki imajo denar in kdo ima denar…. je treba na to sploh odgovoriti?! Pa saj ti bogataši ne kupijo enega ali dva….neeee… oni kupijo lepo celo nadstropje ali dva, “črni” kredit se dobi, če znaš pravim ljudem prave besede povedat. In seveda z oddajo teh stanovanj, lepo plačujejo kredit, pa še njihovo je.
Nikjer v Evropi ni toliko lastniških nepremičnin kot pri nas. To ni neka slovenska brezvezna fobija, ampak je pri nas tako, da te lahko stanodajalec vrže ven kakor mu trešči tja v ta zadnjo. Ja logično, da te je strah…. in ta strah spodbuja to gonjo po nepremičninah.
Če se že hočete primerjati s tujino…. na Nizozemskem predstavlja najemnina max. (to je res že skrajnost) petino povprečnega dohodka; pri nas pa je najemnina polovivo dohodka ali pa še več. TO je tista realna primerjava in ZATO se lahko mladi v tujini preselijo.
Torej kako do stanovanja? Sem samska, mlada in delam…. dan ima le 24 ur. Želim si stanovanje, želim si otroke, toda kako, s čim????? Naj se “prodam” za streho nad glavo?
Cveka, dve sluzbi zamenjaj za eno primerljivo. In kot drugo, delaj vec na tem, da dosezes omenjene “zelje” v dvoje, bistveno lazje izvedljivo.
.::PiPi::.
Hejj, Had, samo preletela sem komentarje, jih je že preveč. Se strinjam, da so razmere hudooo neugodne. To plat si dobro osvetlil. Druga plat zgodbe pa je: mladi odrasli ostajajo doma zaradi totalne razvajenosti, nesposobnosti samostojnega življenja. Nekateri, seveda. A zdi se, da je takih vse več. Å e posebej takih, ki živijo v večjih mestih, tako da so tudi v času študija ostali lepo pri mamici,… Tisti, ki so živeli v študentu, so vsaj bili prisiljeni za silo se osamosvojiti, in jim je navadno korak od doma laže narediti.
Jana
Na vsa pisanja, razmisljanja in nasploh: Deloma se strinjam z Cveko, ceprav ni ravno pri najbolj revnih in ji celo delo v drzavni upravi omogoca popoldanski zasluzek, kar je seveda skregano z zdravo logiko in v zadnjem casu mozno zgolj se v drzavni upravi, kjer se, roko na srce, res ne dela pretirano. Pac treba je narediti korak in ni druge. Tudi morda na slabse na racun vsega ostalega.
Imam to sreco, da zaposlujem in bom povedal tole; da je zares velika razlika v razmisljanju, odnosu do dela, odgovornosti, iznajdljivosti, ucinkovitosti, dovzetnosti na spremembe in izzive med tistimi, ki so sli na svoje med studijem, takoj po studijem ali precej pred 30+ in tistimi, ki so razvajeni s strani potuhe starsev, nesamostojnosti, neodgovornosti… In to zares!! Ne govorim, kar tja v en dan. Res ne! To je realno stanje in imam frenda, ki dela v New Yorku in ko je bil tako pred leti na razgovoru za sluzbo, je bilo prvo vprasanje delodajalca v oglasevalski agenciji: Kako dolgo ze zivi samostojno?
Bom pa tudi dodal se misel na tisto o velikih kockastih objektih, ki jih lahko srecujes vsepovsod po nasi domaci grudi in so rezultat ugodnih kreditov v bivsi jugi. Vse te kocke so nastale iz razmisljanja starsev, ces ce ze gradimo potem pa dajmo se dva stuka zraven, da bodo mulci imeli kje zivet?! Zame osebno je to skregano s zdravo logiko in je skoraj isto, kot ziveti s starsi, cetudi imas locen vhod.
Ne pisem tja v tri dni.
OK ugotovili ste, da na tak nacin, kot zivite sedaj, stanovanja ne bo moc kupiti. In kaj boste spremenili? Vecina nic. To je podobno kot ce mi sam zelel skozi steno hise oditi ven. Seveda mi ne bi uspelo, vendar bi dan za dnem delal isto. Vcasih je potrebno spremeniti nacin misljenja ter predvsem dela, pa se stvari takoj pokazejo v drugacni luci.
Hello!
Mogoče še kakšna misel od mene… Sama sem kupila stanovanje 2 leti nazaj (yup, center, 1+5 sobno, Ljubljana). Zavestno sem se odločila, da ga bom kupila še pred uvedbo €, ker sem vedela, da bodo cene NENORMALNO šle gor. Hm, sem varčevala 12 let…yup, cel življenjski projekt je to. Sicer mi je mama malo pomagala, drugače pa velja samo ena resnica. Za stanovanje moraš začeti prej varčevati. Iz kredita je nemogoče kupiti stanovanje, ker potem ne moreš živeti. Jaz sem ga sama kupila, mi je pa žl. Raje bi videla, da imam partnerja in da bi ga skupaj kupila. Tako pa sem dolgo časa delala po cele dneve… vse ima svojo ceno, pravijo.
Velko sreče pri nakupu stanovanja tu želim…jaz komaj čakam, da se preselim, še par mesecev, pa sem lasten gospodar.
Kol’k je štir plus devet? Ah, saj ni važno.
Ja takole mislim; ker najbrž ne bomo povečali naše ljube deželice bo najbrž kmalu pozidano vse kar je uporabnega zato
mislim, da bi bilo nujno uvesti davek na višek kvadratov, prav tako na neizkoriščene objekte. S tem ne bi posegali v lastninsko pravico kot je nekdo zapisal, ker zadevo lahko še vedno obdrži, če hoče, le davek mora plačati. To pa ni več povezano z lastninsko pravico ampak s profitabilnostjo naložbe. Sicer pa je vsakemu jasno, da mirujoče nepremičnine služijo posameznikom zgolj kot naložba. Tu se postavlja vprašanje kakšno ceno mora plačevati družba in okolje, da posameznik profitira?
Je kaj čudnega, da vem za čedalje več mladih, ki so se odselili v držve, katere so bolj prijazne davkoplačevalcem na začetku njihove plačevalske kariere?
Eeekhm, lily, rabiš partnerja?
Yup, feniks, ti bajeslovno bitje, rabim. To bo najtežji projekt v mojem življenju, haha..
lep deževen dan še naprej…
Ja dan danes je s povrepčnimi viri prihodkov nemogoče priti do lastnega stanovanja. Morda bojo pa cene še močno padle in se plače čudežno povečale v prihajajočih mesecih :). Sam sem trenutno v najemniške stanovanju za 600€ na mesec + stroški in mi je kar hudo ko vidimi koliko denarja gre v nič vsak mesec.
No naj povem da so stanovanja v Ljubljani in okolici Ljubljane živi obup!! Cene so totalno nabite! Fant ima minimalno plačo, jaz imam nekoliko bolje ampak kljub temu skupaj ne spraviva za nobeno stanovanje ker enostavno ne zmoreva. On kredita sploh ne more dobiti z minimalno plačo jaz pa lahko dobim največ 60.000 na 30 let, ampak kako naj kupim normalno stanovanje za 60.000 eur??? Za 60.000 eur dobim neke sobice v kateri se 3x lahko samo obrneš in nič več, kako naj živiš z otroci v tako majhnem stanovanju. Sicer sva še mladi par sva dolgo časa skupaj in bi rada imela otroke ampak kako, če jih nimaš kje vzgajati itd…??? To je resen problem mladih ni čudno, da jih toliko nima tudi otrok, če pa jih imajo se pa prebijajo iz meseca v mesec in gledajo vsak cent kako bodo preživeli.. Obupno ampak nikomur se nimaš za pritožit.
Moj stric, ki živi v Franciji je rekel, da za ta denar, kot ga zahtevajo v Ljubljani za eno stanovanje, kupiš pri njih vilo!! Slovenija ima totalno nabite cene nepremičnin!! Prav stiska me v prsih,ker sem totalno nemočka, ker bi rada kupila stanovanje na vse možne načine sem že skušala priti do rešitve ampak žal ni rešitve, živiva podnajemno v stanovanju ki še tuša nima, hodiva se vsak dan tuširat domou k mojim staršem, samo zato ker si dražjega stanovanja ne moreva privoščiti, ker so cene takoj od 500 eur dalje, nikakor ne moreva zaživeti kot družina.
Klicala sem za eno stanovanje ki je veliko 40 kvadratnih metrov, za najemnino so zahtevali 380eur, čeprav stanovanje ni imelo pohištva (od pohištva je bila samo kuhinja), vprašala sem gospo, če nama lahko da v najem za 300 eur glede na to da je brez vsega.. Odgovorila mi je da naj si kar malo ogledam kako visoke so cene stanovanj in da mi tudi ona ne bo dala ceneje, bila sem šokirana ampak žal nimam kaj.
Živimo v državi, ki ji ni mar za državljane, v državi, ki ji ni mar za prihajajoče generacije, za mlade upe. Vsa državna mašinerija, ki stiska delovnega človeka za vrat, je ustvarjena z enim samim namenom: uničiti, zatreti, onemogočiti in nasploh pohabiti pravico do normalnega življenja in dela. Priti do službe je danes loterija. Na delovno mesto se prijavi nepregledna množica mladih, izbran je en sam, po možnosti nekdo, ki je nekoga poznal. Če že prideš do službe, je plača mizerna, zaposlitev pa časovno določena in takrat se vprašaš ali je študij sploh imel kakšen smisel. Službe, ki nekaj veljajo, so oddane zajedalskim ostankom komunističnega sistema, kateri so se trdno zasidrali na poziciji, kjer lahko brezskrbno kradejo. Možnosti za
napredovanje ni, saj je spet vse odvisno od tega, koliko kdo komu leze v rit in mu sedi na kolenih. Če se ne ukloniš, si deležen šikaniranja, mobinga in nasploh izjemnega psihičnega nasilja, ki te slej ko prej prisili, da sam poskrbiš za čimprejšnjo odpoved delovnega razmerja. Krivice se godijo povsod, storiteljem na prste ne stopi nihče in tisto, kar najbolj boli, je to, da vsi vedo kaj se dogaja, toda zaradi strahu pred izgubo službe nihče ne stopi napadenemu v bran. Zakaj neki pa bi, saj se ga tuja nesreča itak ne tiče in še en revež, ki se bori za lastno eksistenco, itak ni nič takega, saj statistični podatki v Sloveniji tako in tako
niso tako zelo črni! Če že nekako obstaneš na delovnem mestu, kjer si blagoslovljen s podaljševanjem pogodbe o delovnem razmerju, se slej ko prej utrne želja po osamosvojitvi. Starši niso sposobni pomagati, ker še zase nimajo dovolj, o kreditu lahko le sanjaš, ker nisi zaposlen za nedoločen čas, ali ker ti mizerna plača ne omogoča, da bi ga dobil dovolj za nakup stanovanja, prihraniti pa s sramotno nizko plačo toliko, kolikor rabiš za dostojno stanovanje, s še tako perfektno računico ne moreš, ker je enostavno treba tudi živeti.
In potem se tu, celo na tem blogu, najdejo pametnjakoviči, potomci ravno tistih poprej omenjenih komunističnih
krvosesov, ki opletajo čez poštene mlade ljudi z oguljenimi frazami, češ kako so nesposobni in leni in nasploh nevredni dostojnega življenja! Ja, na svetu obstajajo tudi takšni, ki jim ni bilo nič podarjenega in ki ne bodo prišli do strehe nad glavo preko takšne in drugačne zapuščine. Vse si morajo izboriti sami in boril bi se marsikdo, če mu ta odvratna mafijska država ne bi metala polen pod noge! Svet nas vidi kot državo z najvišjo davčno stopnjo, z nadpovprečno visokimi cenami nepremičnin, sami pa se hvalimo kako razviti da smo
in kako super šiba naše gospodarstvo. Povsod so blišč, prestiž in hvala, izpostavljajo se raznorazni certifikati za standarde kakovosti, v resnici je pa znotraj vse gnilo, skorumpirano in na robu preživetja, ker peščica posvečenih, ki sedi na vrhu, brezmejno krade in imperije gradi na plečih povprečnega delovnega človeka. Ja, čim več mu je treba vzeti, državljanu, pustiti mu je treba ostanke, da bo lahko preživel in še naprej delal. Kje bo živel, je tako in tako vseeno, saj bo slej ko prej prišel v podnajemniško stanovanje, ki si ga lasti bogata drhal in katera mu bo vzela velik delež tistega, kar si je pošteno prislužil. Plača, ki jo delavec prejme, je v očeh delodajalca kot nagrada, ki mu jo je dal in ne kot plačilo za opravljeno delo. Bodi hvaležen, da sem ti dal plačo, jaz, tvoj gospodar, ki vladam nad tabo! Bodi hvaležen, ker sem tako milosten do tebe, da ti dajem streho nad glavo in kruh na mizo! In potem so tu še banke, ustanove, ki na pravni podlagi državljanu kradejo še bolj kot ostali. Obresti so neznanske, sposojeni znesek vrneš več kot dvojno, nad teboj preži vojska odvetnikov, ki razpolaga s sredstvi, s katerimi te povozijo in uničijo takoj, ko se pregrešiš nad členom iz pogodbe, ki jo seveda povprečni delavski um ne razume, ker je napisana v latovščini, razumljivi samo posvečeni odvetniški kasti. Vse je naperjeno proti navadnemu človeku, popolnoma vse. Edino, kar mu ostane, je boj z mlini na veter, v katerem slej ko prej omaga.
In kako naj si ob vsem tem mladi človek karkoli ustvari? Je res vredno biti ponosen na domovino, ki ti nič ne nudi? Je res vredno voliti predstavnike ljudstva, ki obljubljajo spremembe, sami pa bogatijo s pomočjo podjetij, ki jih imajo v lasti preko sorodstva, zaradi česar ni mehanizma, ki bi jim stopil na prste? Kdaj bomo spoznali, da smo le orodje v rokah peščice posvečenih, ki želijo tako ali drugače krojiti svet po svoji meri? Kdaj bomo spoznali, da nam ni usojeno živeti lepše, kot si je zamislil neki bolani um?
Gustl, kapo dol!!
Se strinjam z vsem napisanim. Ta komunistična banda še vedno povsod steguje svoje lovke. Žalostno pa je, da še danes na letiš na ljudi(pa jih ni malo), ki ti ponosno rečejo kako je bilo v komunizmu bolje. Včasih me je sram, da živim v taki gnili državi.
Mene je sram ves čas in ne samo včasih, ker živim v takem fiasku od države! Res je, sploh starejši se znajo pohvaliti kako je bilo v komunizmu bolje. Ljudje očitno nikoli niso in verjetno še dolgo ne bodo vedeli kakšna drhal jim je vodila in jim še vedno vodi državo.
Zdravo !
na to stran sem prišla po nesreči. Vtipkala sem ” kako priti do 33000 eurov”. Stara sem 27 let, sem pred koncem študija, malo bluzim priznam, ker se ukvarjam z drugim veliko bolj pomembnim vprašanjem “kje bom zaslužila za dnar?”. pa ne 600 eur. s tem ne pridem skozi. o otrocih sanjam, pa kam jih naj dam ? tudi časovno jih nimam kam dat. hvaležna sem, da je še porodniška plačana leto dni.vsaj še to.bojim pa se, da bodo še to ukinili kmalu.potem pa res ne vem zakaj še sploh živim.
cene za nepremičnine so drage ko žafran v ljubljani in okolici ljubljane.sploh ne morem živet z možem na 40 kvadratih. ne moreva skupaj spat, zato spim na kavču v dnevni.
prej sva živela v najemniškem, ko sva se poročila. potem pa so njegovi rekli, rekli, rekli ( pritiskali ), da sva prišla k njim. ker sva bila ravno v tistem času brez denarja, sva sprejela. a sem upala, da le za kratek čas. zdaj pa bo že leto dni.razmere pa so obupne. zgubila sva svobodo. moj tega ne občuti tako, ker se podreja staršem, a jaz to zelo dobro občutim na koži. in mi je zelo težko. poleg faksa, dela, razmišljanja kako bi zaslušila še dodaten denar, ukvarjanja z mojim, se moram ukvarjat še z njegovimi.
kar naprej razmišljam kako bi zaslužila več, da bi se lahko odselila od tukaj. pa res me ne zanima koliko kvadratov, samo,da je hiška z vsemi priključki, da je narava. da lahko ven stopim in da ne slišim in ne vidim nobenga. jaz nimam popolnoma nobene želje živeti v ljubljani, v tem smradu in hrupu. samo bi rada imela mir.
ampak ga ne morem imeti. ne morem spati, ne morem najti boljše službe, več denarja, ne morem imeti otrok, ne morem še marsikaj drugega v življenju. moj fotr mi je reku, da so včasih imeli vsaj perspektivo, čeprav tudi ni bilo lahko. toda, danes tudi možnosti ni, čeprav si mnogi od nas želimo, da bi bila in smo pripravljeni za to narediti prav vse. a četudi narediš vse, danes v teh časih, ni dovolj.
in kaj je potem dovolj ?
Zivjo!
Cisto po pomoti sem zasel na to stran. Ampak sem navdusen, da koncno slisim mlade v stiski. Sam sem ze malo cez 30 in sem ze 5 let v tujini. Kupil sem majhno stanovanje v LJ pred 8 leti, ampak samo zato ker sem veliko odhajal v tujino (Nemcija, ZDA) in zasluzil dolarje. Ampak ze pred 8 leti sem bil presenecen kako se lahko mladi ljudje osamosvojijo, ce nimajo bogatih starsev. Jaz jih nisem imel. Njeni pa niso hoteli pomagati.
Ker sem hodil veliko po svetu sem uvidel, da je Slovenija za mlade zelooo neprijazna drzava. Za starejso generacijo, ki je po Jazbinsku ali pa v Jugi dobila svoj dom, se nekako poskrbijo z raznimi socialnimi transferji in pokojninami, za mlade pa ni ne skuzb, ne posojil, ne moznosti napredovanja.
Po petih letih dela v ZDA pa sem danes ponosen, da sem lahko kupil (za slovenske razmere) velikoooo hiso z veliko parcelo, z bazenom in savno… In to samo 5 let postenega dela, pa si lahko to privoscim. Seveda bom odplaceval 30 let, ampak saj vem zakaj placujem 1/3 svojega dohodka bankam.
Sedaj pa nasvet vsem vam mladim, ki ste nekaj let mlajsi: Pridno se ucite in z odliko koncajte studij v Sloveniji. Za studente je v Sloveniji dobro poskrbljeno, se posebej ker drzava “podari” izobrazbo mladim. Potem pa cim prej v tujino. Zelo pomembno je, da pridete v tujino (vem za ZDA) z zelo dobro izobrazbo in z dobrimi priporocili vasih profesorjev. V nekaj letih se vam bo zivljenje popolnoma spremenilo, in boste uvideli, kako vam politicni in ekonomski sistem v SLoveniji ni naklonjen, in kako vas starejsa socialisticna generacija izkorisca v fevdalno/kapitalisticnem sistemu.
Predvsem me skrbi ta fevdalna mentaliteta, ki se vzpostavlja v Sloveniji: namrec da lahko mlad clovek pride do nepremicnin (torej najvecjega dela kapitala) preko dedovanja. Uspesnost, marljivost, delavnost sta skoraj nepomembna pokazatelja clovekovega socialnega polozaja v Sloveniji. Najpomembnejse je, kdo so tvoji starsi in sorodniki, in kaj lahko podedujes. To je po moje zelo zastarela oblika druzbene ureditve, ki pravgotovo ni konkurencna dinamicni ureditvi v ZDA. Ideja kapitalizma v ZDA je, da se (skoraj) vsi rodimo enaki, kvaliteta zivljenja posameznika pa je odvisna od njegove sposobnosti in pridnosti. Dedovanje je obdavceno do 50%, pa vecina starsev vse porabi, preden zapusti ta svet. Ja vem, na TV ste slisali kako nepravicno in slabo je v ZDA. Ne verjemite tej lazni propagandi. Vsak sistem ima svoje hibe, ampak za mlade je dinamicen sistem v ZDA neprimerno bolsi kot Slovenski fevdalni sistem. Samo otroci bogatih starsev in neizobrazeni bodo ziveli bolje v Sloveniji kot v ZDA.
Da povzamem, cim prej dostudirat, in cim prej v tujino pobegnit. Nemcija mi je dobro znana (prezivel 3 leta), ZDA (5 let). Oba sistema zelo dobra za mlade pridne ljudi. ZDA boljsi za Slovence, ker se v Nemciji pocutim tujca, v ZDA pa ne.
Pa lep pozdrav domov.
DOBR SI TOLE POVEDAL, res dobr, pridem gor takoj če imas kak posel zame
Pozdravljeni!
Tudi jaz sem po naključju našla tole stran.
Tole je moja zgodba, namenjena v poduk vsem tistim, ki si upajo mlade v socialni stiski arogantno okarakterizirati za nesposobne.
Stara sem 31 let. Imam visoko izobrazbo. Enajst let delovnih izkušenj. Niti enega dneva delovne dobe. Zakaj? Kako je to možno, se sprašujete? Delati sem začela že ob rednem študiju,pa ne zato, ker bi imela preveč časa, da se razumemo. Sprva sem delala na študentske napotnice, iz naslova katerih ti delovna doba seveda ne teče. Potem sem začela delati za osrednji nacionalni medij in to na avtorsko pogodbo seveda, kot večina tam zaposlenih. Tudi iz naslova avtorske pogodbe, ti delovna doba ne teče, avtorski honorarji v dotičnem javnem zavodu pa so tako mizerni, da si prispevkov ne moreš plačevati sam. Kljub VII. stopnji izobrazbe, kljub delu za katerega moraš biti ne samo primerno izobražen ampak moraš ustrezati še nekaterim drugim kriterijem, ne zaslužim dovolj, da bi lahko sama najemala stanovanje. Možnosti za redno zaposlitev nimam oziroma so minimalne. Ker nimam redne zaposlitve,nimam nikakršnih možnosti za bančno posojilo za morebiten nakup stanovanja. Zato živim pri starših, ki mi pri reševanju stanovanjskega problema finančno ne morejo pomagati. Verjetno mi ni treba poudarjati kako se počutim: ujeto, tesnobno in brez kakršnihkoli možnosti. Ergo: delam od svojega 19 leta, ob tem sem dosegla univerzitetno izobrazbo in nimam v tej državi nikakršnih možnosti, da bi se osamosvojila. Pa ne gre za neko obsesivno željo po posedovanju nepremičnine, kot je to navrgel eden izmed komentatorjev tega foruma. Niti slučajno. Edino, kar si v tem življenju zares želim je preprosto, da bi si lahko ustvarila svoj dom. Da bi si z lastnim znanjem, delom in trudom lahko omogočila “svojo” streho nad glavo. Očitno pa je dotična želja za mnoge mlade v tej razpadajoči državi postala prestiž. In ja, tudi jaz razmišljam o odhodu v tujino. Mogoče je to res edini izhod v sili. Čeprav je moje življenje tukaj povezano z ljudmi, ki so mi ljubi in mi takšna odločitev predstavlja veliko žrtev. Vendar očitno nisem dovolj pametna, da bi našla drugačno rešitev. Oziroma rešitev nasploh. Ali pa vsaj v mojem primeru, rešitve enostavno ni.
stanovanja se ne da kupiti s placo ki znasa 640eur skupaj z malico ki jo je kar 105eur! za polni delovni cas 21 dni! usi ki govorite neke neumnosti da so ljudje lenuhi, nesposobni itd..pa vi povejte kaj naj se clovek dela u tej drzavi? a vi ne razumete ali nocete razumeti da je trg prezasicen z usem in da ni vec kaj delati..ni vec denarja, kako bos pozidal garazo ce nimas denarja? kako bi placal nekoga ki bi ti jo naredil? ni denarja lopovi kradejo!!! podjetja ki propadajo si direktorji delijo bajne nagrade itd.. ma dajte ljudje streznite se to ne gre tako naprej.tudi jaz si zelim stanovanje in zaziveti neko normalno zivljenje ampak dokler bom sluzil 500eur nebo nic..zivim pri starsih z bratom v enosobnem stanovanju in delam kar dobim! drzava je propadla zaradi Janse, Pahorja in takih lopovov in PIKA tu ne rabis doktorat in studije odkrivat!
Mal si poglejte na http://www.stat.si kaj se gradi in koliko se gradi…potem si poglejte kakšni so (ekonomski, demografski, …)kazalci za naprej in nazaj. Seveda je treba statistiko vrednotit s kančkom soli, kar pomeni da neka pozitivna ničla ne pomeni da je vse v redu.
Vsak ima svojo zgodbo….tudi moja ni kaj drugačna, tudi jaz še živim pri starših…ker kakorkoli obrnem svoj mesečni dohodek ne znese niti za kakšno najemnino, zraven osnovnih položnic…čeprav me včasih zbode misel, da pri 30-ih ni več primerno živeti pri starših in še kako si želim iti na svoje….toda, če država misli zviševat davke namesto nižat, potem bom še dolgo sanjala o svoji strehi nad glavo. Zato se večkrat oziram v tujino….
za 120.000 v lj dobiš mogoče eno luknjo, katero je potrebno za dostojno življenje še renovirati in opremiti, čemur je potrebno prišteti še vsaj recimo 25 tisočakov.
v banki ti ne dajo kar tako 100 % vrednosti nepremičnine, imeti moraš vsaj 20% svojega kapitala. procenti se od banke do banke sicer spreminjajo, ampak tudi tu zna biti problem. če nisi prej špral, ali pa če ti na tej točki starši ne morejo pomagati, lahko kar nehaš računati :)
50+ komentarjev… predvidevam da se do danes še nihče od komentatorjev ni uspel izvleči iz tega sranja, ki mu pravimo Slovenija. Pa ne da je kje v svetu drugače, ali da gre v katero drugo smer kot v smeri te bede ki jo imamo tu. Poglejte koliko BMW-jev in Audi-jev, smo jim prislužili v zameno za razredni genocid, ki se izvaja nad ljudmi, ki opravljajo vsa dela na tem svetu. Bomo čakali do zadnjega, da bomo sami sebi izkopali grob v obliki tehnološkega viška? Gradimo jim stroje, mehanizacijo, avtomatizacijo… čez 20 let nihče ne bo potreboval delavca, izobraženega ali nadpovprečno pridnega, če pride cenej čez s strojem. In kje bomo mi? 50 let se bomo vlekli v bedi, tisti izobraženi s kontracepcijo brez otrok, tisti manj izobraženi, brez kondomov pa z lačnimi otroci, ki če ne bodo poginili, bodo poginjeni. V roku 50ih let se bomo prvi po ekonomski selekciji, ki onemogoča nek normalen razplod odstranili sami saj za nami ne bo potomcev, če jih ne bomo rodili v ta svet. Tiste druge že zdaj revne in lačne bodo pa zrazirali s kakšno boleznijo (HIV? Hepatitis B?), za katere zdravila za njih pač ne bo (dovolj).
To je smer v katero to vodi, to je to kar gledate.
Kdaj bo dovolj ljudje? Kdaj bo kdo udaril nazaj? Kdaj boste postali SOLIDARNI in boste nehali biti tiho, ko se vašim sotrpinom dogajajo krivice? S tem ko ste tiho podpirate ta gnoj, ki z vami lažje pometa bolj kot ste razparcelirani in bolj kot ste ustrahovani. Dovolj vas je po srcu dobrih, da se najdemo na enem mestu in da naredimo konec temu, mirno z volitvami ali z revolucijo, vseeno je, rabimo nov način vladanja, direktno demokracijo, ne pa neke “stranke” in “izvoljence”.
Na kup vsi tisti, ki se na prvem mestu strinjate z direktno demokracijo. O ostalem se bomo dogovorili nakdano – direktno.
Tako je, anonymous.
Dokler ne bo streznitve, bo le še slabše.
Potrebno pa se je zavedati tudi, koliko nam pobere država.
Je že kdo zračunal, kolikšen % njegove plače vzame država?
Oz. bolje rečeno, kolikšen odstotek vam sploh pustijo?
Če vam delodajalec za plačo odstopi 3000€ (bruto bruto), boste dobili izplačano nekaj čez 1500.
Od tega vas bodo precej obrali s trošarinami v vrtoglavih odstotkih(gorivo, vino, pivo, tobak), potem vas ogrnejo z vedno višjimi komunalnimi prispevki, na ostalo pa plačate še 20% DDV.
Koliko torej ostane vam? Da o visokih maržah (alias nacionalni interes) ne govorimo.
Ampak ne.
Glavno, da se “rdeči” in “oranžni” prepirajo s “črnimi”, “belimi”, “sivimi” in “rjavimi” in seveda obratno.
Kar je seveda tudi namen, da nas lažje skubijo.
DIVIDE ET IMPERA – deli in vladaj.
Zadeva gre v to smer:
izklop.com/link/76531
Pa pizda bluziste vsi skupaj, pojdite ven in se znajdite, kakor pač vsak zna in zmore ddddddddddddd