Lokalna cesta Trojane – Izlake. Ura malce pred polnočjo. Topla noč, ki je bila kot nalašč za vožnjo brez strehe. In glej ga hudiča, ups, kravo sredi ceste! Zaviranje pred prestrašeno, vsaj 200 kilogramsko kravo je bilo uspešno, kajti si ne predstavljam kaj bi takšna gmota mesa naredila iz mene in avta. In če bi bil pristaš črnega humorja bi se najbolj sekiral, ker je ne bi mogel odpeljati s seboj domov, vendar ker nisem, sem se to spomnil šele sedaj.
Sprva nisem verjel, da je to kar vidim resnično. Glede na to, da ne pijem alkohola, so vsi pomisleki na kakšno čudno stanje v katerem sem se vozil proti domu, odveč. Bila je tam, sredi ceste in mirno čakala. Ne vem sicer koga, vendar njene kolegice so bile za ograjo, tik zraven ceste. Imel sem občutek, da tudi njej ni bilo nič jasno, kaj počne na “svobodi”. In v ušesih mi je odzvanjala Predinova pesem – Čustveno stanje mlade krave, druge največje slovenske živali.
Ker se je nisem upal lastnoročno lotiti – odstraniti iz ceste, sem poklical na 113. In že takoj ob imenu in priimku povedal, da je z menoj vse v redu. No, ko sem jim povedal, da je krava na cesti, je na drugi strani nastala tišina, kot sem pričakoval. In potem vprašanje, kaj naj naredijo oni?
Ko se bom zdajle z avtom peljal mimo tega odcepa, srčno upam, da ne bo kadaver ob cesti, ampak da se mi bo “smejala” izza ograde!