Lej, sej nč riti nima!
To so bile besede, ki so mi polepšale večer. Večerni sprehod po Ljubljani, komad “v mestu nekaj dogaja” se rola v ozadju, kjer je bilo hudičevo živo. Dogodki, DJ Umek v Tivoliju, streetball na Prešernovem trgu in odra na Mestnem in Gornjem trgu, so privabili prebivalce prestolnice in ljudi iz vseh koncev in krajev na ulice. Tujcem, ki so sedeli za sosednjo mizo v Asu, ni bilo nič jasno, zakaj je povsod toliko ljudi in jim je bilo vse skupaj zelo všeč.
Tudi meni. Kljub temu, da imam rajši kraje, kjer je malo ljudi in so bolj intimni. Ampak vsake toliko časa prija gužva.
In če se povrnem k naslovu. Moški srednjih let, rahlo opotekajoč ob svojem kolesu, se je sprehajal po stari Ljubljani. In midva sva mu prišla nasproti. Ko sva bila že mimo njega, se obrne za nama in pove zgornje besede.
Jeap, imel je prav. Ker mi je bil način komentarja všeč, sem mu odvrnil: “se strinjam z vami, vendar je to to, kar sem želel in iskal”
Odgovora ni bilo več, vendar se je slišalo godrnjanje: “ah, ta mladina, kdo b’ jo razumel”
In ravno te besede, tako majhne, so bile tiste, ki so dale piko na i večeru. Kako lahko majhne in preproste besede, vendar iskrene, polepšajo vse skupaj. V situaciji, da bi imel poleg sebe osebo, ki bi imela probleme z odvečnimi kilogrami, bi ta dovtip naletel na drugačno reakcijo. Verjetno!