Ok, ni kriva samo kmetija Pipan, ampak ravno sem dobil od njih povabilo, da postanem “njihov, njen” Facebook prijatelj in me je “razpizdilo”! Facebook prijatelj s kmetijo? Odlično! Briljantno!

Zakaj ne bi “nasrali interneta” še bolj kot ga lahko? Zakaj ne bi kopirali fotk in vsebin brez upoštevanja avtorskih pravic, saj je vse na internetu. Zakaj ne bi spamali vse povprek! Naredimo “sranje”, kaj nas briga za ostale uporabnike?

Velikokrat slišim da imam precej visok prag tolerance, ampak zadnje čase temu definitivno ni tako. In ko mirne duše “požrem” in seveda ne potrdim, da me dodajo razni spletni mediji za svoje prijatelje na Facebooku, ko me dodajajo razne TV oddaje za prijatelja, ko me dodajajo izdelki za prijatelja… Se mi zgodi, da želi biti moj prijatelj kmetija??! Ok, mogoče sem res blizu kmeta, ker sem doma v Zasavju, mogoče sem res čuden, ker nisem iz glavnega mesta držve. Vse mirno “požrem”, ampak kmetije pa res ne morem imeti za prijatelja?!?!?

kmetijapripipanovih.jpg


Ko sem pred letom prvič slišal, da oglaševalske agencije ponujajo za precej denarja podjetjem prezenco v socialnih omrežjih, sem se začel smejati. Ampak očitno je agencijam uspelo in so prepričale podjetja, da so se začela pojavljati na Facebooku, itd.. Da ne bo pomote. Ta poteza se mi zdi odlična. Vendar čar Facebooka je v tem, da nisi več anonimen. Na blogu sem lahko povsem neznana oseba, na Facebooku pa dobim ime in priimek, dobim prijatelje, dobim interese. In ja, seveda se da tudi to povsem “fejkati”, ampak dvomim da se ljudje res ukvarjajo s tem. Se motim?

No, da ne zaidem predaleč od bistva, ki ga želim zapisati. Zakaj bi bil prijatelj z neko “multinacionalko”, če je to samo profil ki ga vzdržuje nekdo, ki je plačan za to? Nobenih čustev, ampak samo prezenca v enem omrežju? Ja, pred leti so govorili o tem, da internet oddaljuje ljudi, ampak ravno Facebook nas spet zbližuje. Ko odkriješ ljudi, ki s svojim imenom in priimkom participirajo, ki jih že desetletja nisi videl, oz. si že pozabil da so obstajali.

Ali ne bi bilo lažje, če bi podjetja, ki iščejo svoje prijatelje na Facebooku za to imele osebo, ki bi bila realna in bi počela te stvari in bi se vedelo, kdo je za “podjetjem”. Ta oseba bi bila ambasador in bi komunicirila in iskala prijatelje!?!

Cluetrain Manifest pravi:

1. Trgi so pogovori.
2. Trgi sestojijo iz človeških bitij in ne iz demografskih sektorjev.
3. Pogovori med človeškimi bitji zvenijo človeško. Vodijo se s človeškim glasom.
4. Ne glede na to, ali podaja informacije, mnenja, poglede, nasprotujoča si dejstva ali šale, je človeški glas odprt, naraven in sproščen.
5. Ljudje prepoznajo drug drugega po tonu tega glasu.
6. Internet omogoča pogovore med človeškimi bitji, ki preprosto niso bili mogoči v dobi množičnih medijev.

Če bi to podjetja upoštevala bi bilo vse skupaj veliko lažje. In tudi jaz se ne bi “pizdil” nad kmetijami ki me dodajajo za svojega prijatelja!?!?