had blog roni kordis

Dnevnik.si na Samsung Galaxy Tab-u – Android aplikacija za Dnevnik

Ni se še ustavilo kritiziranje Delo iPad aplikacije – v čem je smisel branja časnika v pdf-ju na iPadu?? in že imamo novo žrtveno jagnje za “peko na žaru” – sedaj obstaja tudi digitalna različica Dnevnika, ki je narejena posebej za Samsung Galaxy Tab.

Pa vendar, gremo po vrsti. Delo sem praktično “raztrgal”, pa tudi pri Dnevniku ne bom ravno pisal v rokavicah. Dejstvo je, da je edino korist od vsega tega potegnila firma Klika d.o.o., ki je naredila obe aplikaciji. Ali so bile to specifične želje naročnika, sploh ni moj problem, definitivno pa bi obe podjetji lahko vprašali na Twitterju, kaj si uporabniki želimo in bi bilo vse skupaj precej lažje, pa tudi precej bolj uporabno – če ima Delo brskanje po PDF-jih, ima Dnevnik sicer to narejeno malce bolj sofisticirano, vendar vseeno ni to to!

p.s.: barve so čudne zaradi print screen programa, ki ga uporabljam na Galaxyu – sicer so povsem normalne in ok!

  1. Ker je pa tako težko pogledati tiste največje in narediti vsaj na prvi pogled podobno. Ne pa takšno skropucalo. Dejansko, ti potem tablični računalnik nič novega ne doda. Brrr. Kr zmrazi me, ko vidim kakšne bedarije spravljajo skupaj nekateri slovenski IT oddelki. Že ob sami splavitvi iPad-a se je na veliko govorilo, da ne bo dovolj trenutno vsebino iz časopisa skopirati za takšne naprave. So očitno sedel na ušesih. Sorry, ko tako pizdim ;)

  2. @urosg: nic ne pizdis.. tocno to.. 5 mesecev casa so imeli, da bi naredili nek model iz tega.. ne pa da nam ponudijo – pdf bralnik :(

    kriza je.. in upam se stavit, da pet ljudi na twitterju najde boljso idejo kaj in kako to naredit – izvedba pa lahko ostane tistim, ki so za to poklicani :)

  3. Vsi zamujajo najmanj pol leta. Osebno se mi zdi RTV različica najbolj dodelana in čeprav manjka nekaj funkcionalnosti (predvsem video) najbolj uporabna.
    Dnevnikove in Delove aplikacije žal ne morem preizkusiti, ker delujeta samo na iPadu (kot si sam ugotovil, so aplikacijo razvijali za cca. 500 slovenskih uporabnikov) in Tabu.
    Največji “downside” Delove aplikacije so PDF-ji .. morda na prvi pogled to zgleda kul, a pred namestitvijo in uporabo se je pametno pozanimati, ali aplikacija omogoča izbris starih PDF-jev, ki hitro zasedajo majhne diske v prenosnih napravah?
    Pri razvoju tovrstnih aplikacij se je v prvi različici potrebno osredotočiti na osnovne funkcije, jih izpiliti, kasneje pa graditi na njih. Od naštetih je samo RTV ubrala tovrstno pot, Delo in Dnevnik sta naredila nekaj “na hitro”, da ne bi ostala brez, ker je to trenutno pač “in”. V Sloveniji se žal največkrat razvija zato, da se ne zaostaja za konkurenco.

  4. Pomoje bi več haska imela web aplikacija s html5 in omogočenim offline načinom. Če se lotijo prave aplikacije, je to potem potrebno maksimalno izkoristiti. Če samo eno banalno idejo dam. Sedim v kavarni v Celju, potem naj mi ponudi novice, ki so bliže moji lokaciji ipd. Pa je to morda le 1 kaplja v morje. Za web cajtng sem nedavno nazaj zbiral ideje in jih nabral kar nekaj, vendar se mi izdelava aplikacije na lastno pest ne zdi finančno upravičena. Kot praviš sam, bolje bi bilo, da se stvari lotijo tisti, ki vedo kam pes taco moli, cajtng pa ponudi vsebino.

  5. @urosg: evo, to jaz tupim ze ves cas – lokalne novice – dogodki, zanimivosti – to je MUST a ipad/tab aplikacijah :)

  6. Lokalne novice .. v Sloveniji? Nima smisla. Za tri lokalne veljake, ki naokoli paradirajo s svojimi iPad/iPhone/iPod ali podobnimi tablicami, se ne splača investirat v razvoj. Morda se bo našel kakšen navdušenec, ki pa ne bo dosegel željenega obsega uporabe in kmalu obupal. Takšna je realnost v Sloveniji. Kako opravičiti razvoj lokalne aplikacije za več tisoč evrov, če jo bo na koncu uporabljalo 0,1% prebivalstva oz. že prej omenjeni trije lokalni veljaki? Čez lužo je to lažje, saj 0,1% prebivalstva predstavlja bistveno večje število ljudi in posledično takšen razvoj dejansko ima smisel.

    Sicer se strinjam, da se v Sloveniji premalo vlaga v razvoj aplikacij za mobilno tehnologijo. Da je mobilno “the-next-big-thing” sem slišal že leto in pol nazaj, od takrat smo v Sloveniji le kupovali nove gadgete, z vsebino pa jih sami še ne znamo napolniti.

  7. Mogoče jaz ne razumem tega najbolje, ampak zdi se mi, da če razvijaš takšno aplikacijo za potencialnih 500 uporabnikov, od katerih jih to morda zares zanima manj kot 50, potem to delaš samo zaradi prestiža in ne zato, da bo to prinašalo kakršenkoli “revenue”. In če nekaj delaš iz prestiža (recimo za reklamo), potem pričakujem, da je zadeva res nekaj inovativnega, nekaj, kar do konca izkoristi prednosti teh gadgetov. Ko tole berem, izgleda vse skupaj bolj kot antireklama.

  8. Meni pa ni čisto jasno, kaj je narobe z malo prilagojenim PDF readerjem. Sej format cajtnga je, kakršen je, nanj smo navajeni, vemo, kje kaj najdemo, in če ga dobimo direkt na svojo tablico, kjer ga prelistamo na stranišču ali ob jutranji kavici namesto tistega kosa papirja, ki ga uporabljajo sicer samo še arhitekti, je stvar za moj okus povsem dosegla svoj namen. Cajtng reader, ne ultra-duper-inovativna jajca, ki bodo dosegla vseh nekaj sto (v najboljšem primeru) bralcev? Way to go! :)

  9. Had, hja … problem vseh treh aplikacij je ta, da naročniki ne vedo, kaj bi radi, ker ne poznajo tehnologije in hočejo biti taprvi, ker so pač slišali iz medijskih hiš iz tujine, da app na tablici pač top šit.

    Nekje na internetih so prebral’ da se to da in da si taglavni frajer, če to maš, pa so šli delat. In zdej majo kar majo.

    Je pa res, da tud’ tuji appi niso tako sofisticirani, kot so bili tisti prvi mockupi appov, ki smo jih gledali na začetku leta … če so, bi rad slišal za kakšnega.

  10. Še vedno je aplikacija od Obala.net daleč nad tem al kako? Omogoča šeranje v osnovi…

    Čeprav vklopit “share” v Androidu je zadeva 1 klica, sam oblikovati moraš klic s tistim, kar hočeš posredovati…10 min dela.

  11. Obe aplikaciji sta primarno PR/marketing narave, zato jih je najboljs tako tudi obravnavat. Kolikor poznam Kliko, so fantje hudo sposobni in tako njihova sposobnost zagotovo ni bila omejitev pri samem razvoju. Torej je bila omejitev pri budgetu in stranki, posledicno pa cilju, to je PR. Kriticne mase uporabnikov namrec ni zadosti za 100.000 evrov razvoja, kolikor bi konkretni app zagotovo zahteval.

Komentarji so zaprti.