Pred parimi dnevi sem že pisal o tem – da bo Delo začelo zaračunavati vsebine na iPad ediciji. Danes so spisali članek z naslovom Vodovodarja plačamo, novinarja ne? Zakaj neki? (vir), kjer razlagajo “dejstvo, da so bile vsebine in storitve do zdaj brezplačne, je zgolj nezgoda v zgodovini interneta, ki bo kmalu odpravljena”.

Vse lepo in prav, vendar so taisti novinarji, ki so napisali ta članek, Klara Škrinjar, Sonja Merljak, Marko Crnkovič, pozabili da smo ljudje pripravljeni plačati za informacijo, če imamo od nje korist. Tako kot je z obiskom vodovodarja – če gre za resno stvar, potem ga pokličemo, sicer se lotimo popravila sami. In še na eno, zame zelo pomembno informacijo pozabljajo taisti novinarji – oglaševanje. Zakaj moram v časopisu, ki ga kupim in plačam, gledati oglase – celostranske in podobno? Če vaši tržniki ne znajo prodajati oglasnega prostora in je na ta račun potrebno zaračunavati vsebino, je tukaj nekaj hudo narobe – aha, v tem primeru pride prav beseda recesija, predvsem pa jamranje.

In se bom še enkrat obregnil ob plačljive vsebine na iPad ediciji Dela. PDF datoteka, ki si jo prenesem na iPad je enaka kot tiskana izdaja – polna oglasnih blokov, za katere Delo pobere denar od oglaševalcev. In potem zaračunajo še vsako preneseno edicijo Dela na iPad, kateri so postavili ceno 79 centov – tiskana izdaja stane 1,10 eura. Delove priloge Ona, Delo in dom, Polet in Vikend (ki so sicer brezplačne?!!) bodo stale 79 centov. In ravno te priloge so namenjene oglaševanju – torej plačam za to kar dobim v trafiki za 1,10 eura, če uporabim iPad edicijo 1,58 eura?

Loool. Saj se hecate, mar ne?


Cena za sobotno Delo s sobotno prilogo vred bo stalo 1,59 eura, ki sicer v tiskani izdaji stane 1,20 eura. Lahko mi kdo reče da sem kreten, pa vendar ne razumem v čem je “fora”, da je iPad edicija dražja kot je tiskana edicija? Ampak s tem se ne bom obremenjeval, ker pač ne razumem. In verjetno zadeva še marsikomu drugemu ni povsem jasna!?

Kasneje imajo namen pri Delu ponuditi Delo in Nedelo z vsemi prilogami vred za mesečno naročnino 19,99 eura – kar je cenejša opcija in precej bolj realna. Pa vendar morajo šele priti do tja!

In ko smo že pri tem. V njihovem članku so zapisali tudi cene nekaterih svetovno znanih časopisov, ki zaračunavajo vsebine za iPad edicije (vir):

  • The Daily Telegraph: zastonj
  • The Times: 13,99 evra mesečno
  • The New York Times: zastonj (napovedana plačljivost)
  • International Herald Tribune: zastonj (napovedana plačljivost)
  • The Washington Post: zastonj (napovedana plačljivost)
  • The Wall Street Journal: 3,99 evra tedensko
  • Evening Standard: zastonj
  • Financial Times: 25,99 evra mesečno
  • Libération: 12 evrov mesečno
  • Le Monde: 15 evrov mesečno ali 0,79 evra na dan
  • Die Presse: zastonj (napovedana plačljivost)
  • Ko pogledam njihove cene in vsebino njihovih člankov in jo primerjam z vsebino Dela, so mi stvari precej bolj jasne. In še malce bolj sem trdno sem prepričan, da Dela ne bom bral na iPadu, dokler ne bodo naredili aplikacije, kjer bo vsebina na voljo brez nadležnih oglasov in ko bodo imele njihove priloge – oglasne priloge – odstranjene vse oglase. Tudi ko kupujem avta mi ga prodajalec na polepi celega z oglasi!

    p.s.: če bi se zaradi plačljivih vsebin izboljšala kvaliteta novinarskega dela in člankov, sem prvi, ki plača vse zgoraj omenjene naročnine – in ja, upanje umre zadnje, do takrat pa bodo morali storiti še marsikaj, da bodo pridobili nazaj svojo kredibilnost!