Pred parimi dnevi sem že pisal o tem – da bo Delo začelo zaračunavati vsebine na iPad ediciji. Danes so spisali članek z naslovom Vodovodarja plačamo, novinarja ne? Zakaj neki? (vir), kjer razlagajo “dejstvo, da so bile vsebine in storitve do zdaj brezplačne, je zgolj nezgoda v zgodovini interneta, ki bo kmalu odpravljena”.

Vse lepo in prav, vendar so taisti novinarji, ki so napisali ta članek, Klara Škrinjar, Sonja Merljak, Marko Crnkovič, pozabili da smo ljudje pripravljeni plačati za informacijo, če imamo od nje korist. Tako kot je z obiskom vodovodarja – če gre za resno stvar, potem ga pokličemo, sicer se lotimo popravila sami. In še na eno, zame zelo pomembno informacijo pozabljajo taisti novinarji – oglaševanje. Zakaj moram v časopisu, ki ga kupim in plačam, gledati oglase – celostranske in podobno? Če vaši tržniki ne znajo prodajati oglasnega prostora in je na ta račun potrebno zaračunavati vsebino, je tukaj nekaj hudo narobe – aha, v tem primeru pride prav beseda recesija, predvsem pa jamranje.

In se bom še enkrat obregnil ob plačljive vsebine na iPad ediciji Dela. PDF datoteka, ki si jo prenesem na iPad je enaka kot tiskana izdaja – polna oglasnih blokov, za katere Delo pobere denar od oglaševalcev. In potem zaračunajo še vsako preneseno edicijo Dela na iPad, kateri so postavili ceno 79 centov – tiskana izdaja stane 1,10 eura. Delove priloge Ona, Delo in dom, Polet in Vikend (ki so sicer brezplačne?!!) bodo stale 79 centov. In ravno te priloge so namenjene oglaševanju – torej plačam za to kar dobim v trafiki za 1,10 eura, če uporabim iPad edicijo 1,58 eura?

Loool. Saj se hecate, mar ne?


Cena za sobotno Delo s sobotno prilogo vred bo stalo 1,59 eura, ki sicer v tiskani izdaji stane 1,20 eura. Lahko mi kdo reče da sem kreten, pa vendar ne razumem v čem je “fora”, da je iPad edicija dražja kot je tiskana edicija? Ampak s tem se ne bom obremenjeval, ker pač ne razumem. In verjetno zadeva še marsikomu drugemu ni povsem jasna!?

Kasneje imajo namen pri Delu ponuditi Delo in Nedelo z vsemi prilogami vred za mesečno naročnino 19,99 eura – kar je cenejša opcija in precej bolj realna. Pa vendar morajo šele priti do tja!

In ko smo že pri tem. V njihovem članku so zapisali tudi cene nekaterih svetovno znanih časopisov, ki zaračunavajo vsebine za iPad edicije (vir):

  • The Daily Telegraph: zastonj
  • The Times: 13,99 evra mesečno
  • The New York Times: zastonj (napovedana plačljivost)
  • International Herald Tribune: zastonj (napovedana plačljivost)
  • The Washington Post: zastonj (napovedana plačljivost)
  • The Wall Street Journal: 3,99 evra tedensko
  • Evening Standard: zastonj
  • Financial Times: 25,99 evra mesečno
  • Libération: 12 evrov mesečno
  • Le Monde: 15 evrov mesečno ali 0,79 evra na dan
  • Die Presse: zastonj (napovedana plačljivost)
  • Ko pogledam njihove cene in vsebino njihovih člankov in jo primerjam z vsebino Dela, so mi stvari precej bolj jasne. In še malce bolj sem trdno sem prepričan, da Dela ne bom bral na iPadu, dokler ne bodo naredili aplikacije, kjer bo vsebina na voljo brez nadležnih oglasov in ko bodo imele njihove priloge – oglasne priloge – odstranjene vse oglase. Tudi ko kupujem avta mi ga prodajalec na polepi celega z oglasi!

    p.s.: če bi se zaradi plačljivih vsebin izboljšala kvaliteta novinarskega dela in člankov, sem prvi, ki plača vse zgoraj omenjene naročnine – in ja, upanje umre zadnje, do takrat pa bodo morali storiti še marsikaj, da bodo pridobili nazaj svojo kredibilnost!

    16 Responses to Ob bok uvedbi plačljivih vsebin Dela na iPadu – motijo me visoke cene in število oglasov!

    1. (jm) says:

      Delo je privat podjetje in si samo izbira svojo poslovno politiko. Na nas uporabnikih pa je, da se z njo strinjamo ali pač ne. In kupujemo ali pač ne. V bistvu to, kar si ob tem mislimo o poslovni politiki podjetja v bistvu ni zanimivo. Važno je kako glasujemo z nogami. Ostanemo ali gremo.

      In ne pozabi. Pri tiskanih izdajah medijev je čisto običajno, da plačaš za kupljen izvod notri pa kup reklam. Delo le kopira ta model na iPad.

      Drugo pa je recimo RTV SLO, ki tudi kasira na obeh straneh (komercialna televizija pač ne), zraven pa se še hočejo kititi z raznimi superlativi v smislu neodvisnosti, profesionalnosti, itd… v resnici pa z oddajami, ki močno presegajo oglas, posiljujejo poslušalce z raznoraznimi koencimi in podobnim sranjem.

      Sam sem nekoč Delo dokaj redno kupoval. Vsaj sobotno. Potem sem zaradi vsebine nehal. Od kar ga imajo na iPadu, pa ga znova prelistavam. Sedaj ko bo prišlo plačevanje, si bom zrihtal dostop kakšnega naročnika, in ga tako še naprej brezplačno konzumiral. Zaenkrat sem še mnenja, da njihova dodana vrednost, ne odtehta cene, ki pa sicer ni ravno visoka.

    2. Johnny says:

      Sami so si očitno izbrali najbolj enostaven pristop. Izločitev oglasov in mogoče malo drugačno oblikovanje, bi zahtevalo več dela in potem je pa tu že vprašanje če se jim še splača.
      Ali so zgornji novinarji omenili, da tisti svetovni časopisi omogočajo tudi obliko prirejeno za npr. Kindle, ki ga naši čisto ignorirajo. Pa poznam precej več slovenskih uporabnikov Kindla kot pa Ipada.

    3. Desty says:

      Had, z oglasi, ki so tako v tiskani kot tudi iPad izdaji, si nekako znižaš ceno izvoda. Predstavljaj si časopis brez oglasov – cena bi bila z veliko verjetnostjo višja.

    4. nofak says:

      Pozabljas tudi, da nimajo tudi centa stroskov s tiskanjem…

    5. proofreader says:

      Če si reden bralec, pa si naročiš papirnato verzijo in ti jo vsako jutro nekdo osebno prinese do vrat, kar je še ceneje kot kupovanje v trafiki.

      Ne potrebuješ elektrike, ne razbije se če ti pade na tla, ne plačuješ prenosa podatkov. Po uporabi pa ga lahko porabiš še za druge namene.

    6. J says:

      Ne razumem sicer, zakaj je elektronska različica dražja od papirnate, pa vendarle – nepošteno je primerjati ceno Dela s ceno svetovnih časnikov s 100x večjim zaledjem bralcev. Ekonomija obsega pač naredi svoje in realno gledano so slovenski časopisi še poceni.

      Murdochu tu dam kar prav, stanje na spletu je nevzdržno. Del starodobnih medijev ustvarja vsebine, množica spletnih portalov pa jih povzema, prevaja in predeluje z nekajkrat manjšimi stroški, pri čemer pa enakovredno tržijo oglase. Koliko uporabnikom pomeni kvaliteta vsebine pa jasno kažejo slovenski rejtingi, portal katerega vsebino ustvarjajo, pardon – prevajajo študenti in ki do nedavnega sploh ni imel lektorja, je po številu obiskovalcev v Sloveniji z naskokom prvi.

      Edina dolgoročna garancija, da bo časopis ustvarjal kvalitetne in verodostojne vsebine, so prihodki od prodaje. Če teh ne bo, bodo vsebino pogojevali oglaševalci, oz. še huje – če časopis ne bo rentabilen, bodo izgubo krili lastniki, ti pa neradi podpirajo slabe naložbe, razen če gledajo na njih kot naložbo v usmerjanje javnega mnenja.

    7. dr. Onyx says:

      Sem prebral njihov članek in iz njega veje preprosto sporočilo: “smo v finančnih težavah”.

      Mislim pa da je tale komentator na delu zadel bistvo (citat):

      Vodovodarja plačamo, novinarja ne? Zakaj neki? Zato, ker vodovodarja potrebujemo, novinarja pa ne. So simple is that.

    8. (jm) says:

      Oprosti J ampak na kater portal se to nanaša? “portal katerega vsebino ustvarjajo, pardon – prevajajo študenti in ki do nedavnega sploh ni imel lektorja”

    9. proofreader says:

      (jm) Najverjetneje gre za 24ur.com in ostale njihove strani.

      Znani so tudi po tem, da kradejo fotografije s tujih spletnih strani in kot vir fotografij navajajo Google, naprimer:

      http://moskisvet.com/clanek/galerija/seks-simbol-lara-croft.html

    10. (jm) says:

      Za 24ur sem prepričan, da ima že vrsto let urednika (urednico) in tudi druge, ki nikakor ne sodijo v kategorijo (prevajajo študenti), pa tudi lektor je zraven.

      Seveda pa je, glede na razmere v Sloveniji, marsikdo plačan preko študentskega servisa.

      Pa treba ločevati med uredniško politiko, ki je konkretno na 24ur.com rezultat precej dobrega merjenja, kaj ljudi zanima. Kaj klikajo. Kaj lajkajo. Kakšen portal si želijo. Na svojem blogu si lahko privoščiš vzvišenost nad željami obiskovalcev, na komercialnem portalu pač ne.

      Mediji, in 24ur.com so odraz bralcev. Ogledalo. Če ti ni všeč, kaj ti kaže, razbij sebe, ne ogledalo. To ni nič krivo.

    11. Matty says:

      hmmm… preberi si tole kaj je ena izmed možnosti, da se kuha pri Applu…

      če bi bilo to res, bi to znalo še podražiti ipad edicije… (poleg tega pa ukinitev zastonj edicij za naročnike tiskanih verzij)
      http://www.appleinsider.com/articles/11/01/14/apple_tells_newspapers_no_free_ipad_edition_for_print_subscribers.html

      @nofak… predvidevam, da imajo stroške z razvojem programske opreme… ampak dolgoročno so definitivno prihranki

    12. Janez says:

      (jm) razmere na 24ur poznam iz druge roke in dasiravno ne dobesedno, padejo v kategorijo “prevajajo študenti”. Vsa vsebina objavljena na portalu ni lektorirana, poleg tega brez dovoljenja avtorjev prevajajo avtorske članke in brez dovoljenja avtorjev objavljajo avtorske fotografije. Lep primer je navedel proofreader – pod slike je podpisan Google. Kolikor vem, Google ne ustvarja vsebin, torej so fotografije enostavno ukradene.

      Ne moti me rumena obarvanost 24ur. Kdor želi, naj bere. Moti pa me, de nekateri mediji ustvarjajo zgodbe, pošiljajo svoje ekipe v Afganistan, plačujejo deset-tisoč-dolarske fotošutinge, itd., drugi mediji pa te vsebine ukradejo, jih s poceni nekvalificirano delovno silo slabo prevedejo, potem pa tekmujejo na istem trgu oglaševalcev. Te medije potem nekateri navajajo kot primer, da se da uspeti na trgu le z oglaševanjem in tradicionalne medije proglašajo za zaslužkarske, okorele, itd.

    13. (jm) says:

      Janez – Kaj od tega, kar sem napisal ni res? In ja, urednico poznam iz prve roke. Pa še koga drugega tam.

    14. smoger says:

      @dr.Onyx: WORD!
      Delov članek dokazuje kolko je novinarstvo precenjeno in kako tone zdajšnja medijska scena. Tone, tone. Plačati novice? To ne, to ne.

    15. smoger says:

      Vedno bom dobival vse novice, ki me zanimajo ZASTONJ.

    16. smoger says:

      ‘Družba lahko preživi brez medijev, kot jih danes poznamo, nikakor pa ne more preživeti brez novinarstva, ki zna dobro nadzorovati državo in gospodarstvo ter artikulirati javni dialog.’ (citat iz Delovega članka)

      LOL
      Pa kje je bil Crnkovič in ostali , ko se je kradlo v 90-ih letih prejšnjega stoletja? Ko so rastli tajkuni? Kaj ste takrat počeli? KJE STE BILI ZA BOŽJO VOLJO?!

    Leave a Reply

    Your email address will not be published.

    Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.