Naj na začetku omenim, da sam za prevod besedne zveze social network uporabljam družbena omrežja!
V zadnjih parih letih, ko smo bili priča veliki ekspanziji novih internetnih servisov/storitev in ko se dnevno pojavljajo “startupi” z odličnimi idejami, je bilo potrebno poiskati tudi pravilno ime, ki opisuje te storitve – Bebo, Facebook, FriendFeed, Friendster, Hi5, Jaiku, Netlog, Orkut, Twitter, LinkedIn, Viadeo, Path, 4Sq, GoWalla. Še najboljši primer za to, da res potrebujemo prevod za social network, je bil istoimenski film o Facebooku.
Namreč socialno omrežje je nekaj povsem drugega, kot naj bi pomenilo social network – v okviru študija Socialno delo, obstaja predmet Socialna omrežja, ki pa nima nobene povezave z zgoraj omenjenimi servisi.
Torej ostaneta dve možnosti – družabna omrežja, ali družbena omrežja. Če grem najprej preveriti v SSKJ:
Družaben:
družáben – nanašajoč se na razvedrilo, zabavo: družabna igra, prireditev / razgibano družabno življenje / uredili so nove družabne prostore / takrat je pokazal svoje družabne spretnosti / prirediti družabni večer gostu na čast kor. družabni ples ples, namenjen predvsem zabavi // ki je rad med ljudmi in zna zabavati: družaben človek; ni preveč družaben; že od nekdaj je zelo družaben 2. nanašajoč se na medsebojne človeške odnose v določenem okolju, krogu
drúžben – nanašajoč se na družbo: a) družben pojav; družbeni odnosi; družbeni plan komune; imeti visok družben položaj; družbeni red, sistem / to je velikega družbenega pomena; družbena aktivnost žensk; publ. vključiti se v družbeno dogajanje; sodobno družbeno življenje b) družbeni problemi; družbeni razvoj, standard
Razlika med tema dvema besedama je precejšnja. Namreč družabno opisuje povsem nekaj drugega, kot pa opisuje beseda družbeno. Oz. drugače. Ljudje na zgoraj omenjenih spletnih servisih ne iščejo družabnosti, ampak iščejo družbo s podobnimi interesi – ki pa ponavadi nima veze z realnim življenjem. Primer je Twitter, kjer lahko slediš kogarkoli, pa vendar se z njim nikoli ne boš srečal v realnosti, oz. z njim ne boš imel družabnega odnosa. Oz. na spletnih servisih ne iščeš samo zabave in razvedrila, kar opisuje beseda družaben!
In zakaj sem se spravil pisati o tem? Ker sem pred časom poslušal Natašo Pirc Musar, ki je na televiziji uporabljala besedno zvezo socialna omrežja in me je precej zmotilo. Ker nekateri uporabljajo eno, drugi drugo besedno zvezo – v končni fazi razumem o čem govorimo in se ne trudim, da bi sedaj vsi uporabljali besedno zvezo družbena omrežja, ki se meni zdi edina prava!
Namreč v družbenih omrežjih se da raziskovati družbene pojave, družbene odnose, družbene povezave. Ali lahko raziskujemo družabne odnose?
In še nekaj je, zaradi česar se je tehtnica prevesila na stran družbenih omrežij! Pred časom sem bral nek članek, kjer je bilo v naslovu zapisano – družbeni konflikti! Točno to je bila pika na i – namreč kakšne konflikte imamo lahko na spletu? Družabne? Ne! Družbene? Da!
Mojih pet centov na to temo, ki mi že nekaj časa ne da miru!
Meni ni všeč noben prevod, če pa bi že moral izbirati, pa bi bil za družabna omrežja. Ne vidim “družbe” kot take v teh zadevah, ker se večina ljudi v resnici sploh ne pozna. Tudi beseda “družabna omrežja” (nanašajoč se na”druženje”) ni najbolj primerna, ker v bistvu vsi bulimo v računalnik nekaj ur na dan in si pišemo sporočila oz. komentarje. To je preživljanje prostega časa, ki je nadomestilo televizijo iz 1990 ali pa tisto old-school druženje, ko se je sedelo po beznicah cele popoldneve. Tistemu bi jaz rekel druženje. Mislim, da bi v slovenščini potrebovali kako novo ime, ki nima veze z “socialnim”, “družbenim” ali “družabnim”.
Zakaj pa jih ne bi imenovali “virtualna omrežja”? “Spletna omrežja”?
No, to! Se strinjam za “družbena omrežja”.
Kajti v nasprotnem primeru bi lahko temu, da se nekdo z nekom “pogovarja” preko komentarjev na Facebooku, navsezadnje rekli – socialni dialog. :D
Iz ene knjige, ki je izšla pred kratkim (in je ali bo čtivo na “medijskem študiju” na Univerzi na Primorskem): “V slovenščini se za poimenovanje tovrstne programske opreme večinoma uporabljata izraza (spletna) socialna omrežja in družabna spletna omrežja, ki pa sta iz sociološkega vidika napačna. V splošnem definicija socialnega omrežja pravi, da je to množica akterjev (vozlišč) med katerimi obstaja ena ali več relacij. Torej v akterjevo socialno omrežje sodijo vse njegove relacije z ostalimi posamezniki bodisi iz fizičnega bodisi iz kibernetskega prostora in ne zgolj iz slednjega, na kar sugerira prvo poimenovanje. Po drugi strani pa gre pri tovrstnih aplikacijah, kot bom pokazal v nadaljevanju, v prvi vrsti za nekakšno vizualizacijo posameznikovega socialnega omrežja iz fizičnega prostora. Kar zadeva poimenovanje družabna spletna omrežja pa je potrebno opozoriti na to, da ni nujno vsaka raba tovrstnih aplikacij opredeljena kot družabna. Kot rešitev predstavljene terminološke zagate uporabljam za poimenovanje tovrstnih aplikacij sintagmo sociabilna programska oprema, pri čemer razumem pojem sociabilnost v skladu z Južničevo (1993) definicijo, ki pravi, da je to primernost in sposobnost za druženje.”
Avtor je Blaž Lenarčič, naslova pa ne poznam, saj sem na podobno debato dobil od njega ta citat po mailu, knjiga pa takrat še ni izšla. :)
@abcd: sociabilna :) hudica..
res je.. tezko je v slovenskem jeziku doseci preprosto besedo, ki bi opisala to :)
Tomato potato? Isto smo imeli težavo z mobiteli, ups mobilci, ups gsm-i, ups mobilnimi telefoni… ;)
Stari, si pozabil na “JUNCTION”? ;)
Jaz uporabljam “družabna omrežja” in “družbeni mediji”. Zaenkrat ;).
Zdravo, tale debata je pa sila zanimiva. In seveda se strinjam z avtorjem, da bi bilo fino, če bi se lahko pri prevodu izraza “Social Networks” poenotili. Sama res največkrat uporabljam izraz socialna omrežja, ker se mi zdi, da prav ta izraz nekako vključuje družabnost in družbenost. V angleško slovenskem slovarju DZS iz leta 2010 (str. 695) boste pri prevodu besede “social” našli celo obe možnosti – namreč “social” kot družben, socialen in kot družaben, prijateljski. Slovar slovenskega knjižnega jezika pa pravi, da socialen itak pomeni družben:)
1. sociálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na družbo, družben:
proučevati socialne odnose; socialna moč, vloga koga / socialne
krivice / socialne plasti, skupine; socialna lestvica // ki živi v
kolektivu, v družbi: človek je socialno bitje /…
Hja, če smo že čisto striktni, po mojem nihče ne zgreši, če uporabi torek kateregakoli od teh treh izrazov (socialno, družbeno ali družabno omrežje). LP vsem, Nataša
Če naj bi tale razlaga podprla rabo izraza ‘socialen’, je malo nenavadna. Iz razlage namreč zvemo, da se angleški ‘social’ rabi tako za slovenski pomen ‘družben’ kot ‘družaben’, hkrati pa da je slovenski ‘socialen’ sopomenski z ‘družben’, ne pa da bi bil sopomenski z ‘družaben’. Če kaj, lahko iz tega sklenemo le, da je ‘socialno omrežje’ po pomenu isto kot ‘družbeno omrežje’, ne pa isto kot ‘družabno omrežje’, oziroma da slovensko ‘socialno omrežje’ za razliko od angleškega ‘social network’ NE pokriva tako družbenosti kot družabnosti.
Sklep iz zadnjih dveh vrstic — da če za izhodišče vzamemo angleški izraz ‘social networks’, ne zgrešimo z nobenim od omenjenih treh izrazov — pa ostaja, ampak zato, ker je angleški ‘social’ dvoumen med slovenskim ‘družben/socialen’ in ‘družaben’.
Pa beseda TOREK bi morala biti seveda TOREJ. Prehitro tipkam:).
@nataša: najlepša hvala za komentar.. vaš komentar je povsem na mestu in vzamem nazaj kritiko besede socialen..
hvala!
Prosim:), lp Nataša
Še en primer kaj vse je zjebala omemba socialne države v ustavi.
2. člen
Slovenija je pravna in socialna država.
In potem pod tem podrazumevamo vse drugo razen prvotnega pomena besede ne.
Zdravo !
Naj mi bo dovoljeno dodati še svoj komentar. Z “trilemo” družbena, družabna ali sovialna se tudi sam ukvarjam. Pripenjam eno izmed mnogih opisov “social networka”.
“Socialno ali družbeno omrežje (angl. Social Network), je množica posameznikov ali skupin z opredeljenimi medsebojnimi povezavami . Pojavljajo se na različnih nivojih, od družine do nacionalne ravni, in imajo ključno vlogo pri reševanju problemov, vodenju organizacij in doseganju ciljev posameznikov(Ethier, 2006, ). Menim, da so torej socialna omrežja obstajale že pred informacijsko dobo. FB in podoben zadeve so informacijska orodja generacije WEB 2.0 za podporo delovanj in komunikacije znotraj omrežja. Glede na vsebine, ki se znotraj FB in podobni pojavljajo, gre res za bolj družabne zadeve. Seveda pa vsebine posegaju tudi na malo manj družabna področja, kot so javna uprava, državna varnost, zdravje, … to so razni Xbook-i (spacebook). Je pa res, da “družaben” način funckioniranja v teh omrežjih stimulira uporabo določenih storitev, ki bi bile deležne dosti nižje uporabe, če bi bile ponujene izven XBookov.
WOW, toliko sem napisal, da ni nič več kaj “družabno”..
Lep pozdrav vsem. ki se še vrnete na to mesto.
Na FB-ju tu in tam najdem zanimive entitete s podobnimi interesi. Razlog za to je moja človeška potreba po družabnosti, druženju – kaj pa je druženje drugega kot komuniciranje, torej izmenjava, povezovanje z ljudmi, ki imajo podobne interese (bodisi pivo ali pa kaj tretjega), le da je virtualno in ne fizično. Medij je drugačen to pa je tudi vse – nekdaj so pač uporabljali pisma bralcev in dopisovanje. Zame je komunikacija definicija družabnosti, dokaz, da smo ljudje. Človek je družbeno ali socialno bitje zato, ker se povezuje z drugimi. “Družbeno bitje” pomeni točno to, da je družaben, da ne more brez drugih ljudi, ker je človek. Kdor ni družaben, pravimo da je asocialen. V naši vsakdanji rabi ima seveda socialen drugačen pomen, povezan s potrebo po pomoči – čeprav gre v bistvu zgolj za zadovoljevanje potreb, ki jih imamo, ker smo ljudje. Na kratko: FB zame je in ostane “družabno” omrežje, virtualni prostor, kjer ljudje zadovoljujejo svoje potrebe po povezovanju z drugimi, izmenjavi mnenj ipd. LinkedIn je zame prav tako družabno omrežje, le da je poslovno družabno omrežje. Čim gre za omrežje, torej prepletanje različnih medsebojnih stikov, je to zame družabnost, torej udejanjanje lastnosti, ki jih imamo kot bitja, ki ne morejo eden brez drugega, bodisi v poslu bodisi zunaj njega. Tisto, kar dela družbo.
prehitri prsti, ampak hotela sem skleniti s temle: “omrežje” že pomeni “družba”.
abcd je napisal:
Kar zadeva poimenovanje družabna spletna omrežja pa je potrebno opozoriti na to, da ni nujno vsaka raba tovrstnih aplikacij opredeljena kot družabna. Kot rešitev predstavljene terminološke zagate uporabljam za poimenovanje tovrstnih aplikacij sintagmo sociabilna programska oprema, pri čemer razumem pojem sociabilnost v skladu z Južničevo (1993) definicijo, ki pravi, da je to primernost in sposobnost za druženje.<
Eno je raba terminologije v stroki, drugo pa splošen izraz, ki ga uporabljamo v vsakdanjem jeziku. Uporaba strokovnega izraza v splošnem jeziku je pametovanje, ki nujno zgreši svoj namen, to pa je preprostost in razumljivost. Primer: stiki z javnostmi – stiki z javnostjo.
Poleg tega je treba ločevati med tem, ali je govora o samih aplikacijah, ki omogočajo stike, torej lastnistih orodja, ali pa imamo v mislih njihovo uporabo, torej komuniciranje zaradi katerega obstajajo,