Tale zapis, sedem dejstev o meni, je nastal že leta 2007. In ko sem ga danes našel, sem ugotovil, da vsa ta dejstva še vedno držijo, oz. da so določene stvari, kljub temu, da sem se sam precej spremenil v tem času, ostale enake. In kot tak mi je bil vreden “re-objave”, oz. reciklaže.

In ko se spomnim, ko sem pred štirimi leti iskal ta dejstva o sebi, to ni bilo tako lahko delo. Ali bi ti, bralec tega zapisa, lahko naštel sedem dejstev o sebi?

  1. kritičnost.. Nikoli v življenju nisem bil zadovoljen s stvarmi, ki so jih počeli drugi, kajti vedno sem verjel, da sem jih sposoben narediti boljše. Zategadelj sem velikokrat rajši sam naredil stvari, ki bi jih morali narediti drugi. Vse skupaj pa se je impliciralo v kritičnost do vsega in vseh.
  2. pretiravanje.. Vsako stvar, ki sem jo odkril, oz. sem se je lotil, me je hitro potegnila vase. In nikoli nisem imel meje, do kam lahko grem. Pretiravanje mi je bilo vedno v užitek in vedno sem se držl pravila Nietzschejevega “Kar me ne ubije, me krepi!
  3. strah pred višino.. Jeap. Priznam. Strah me je višine. Kljub temu, da poskušam prebroditi ta strah, katerega razlog poznam, me včasih popolnoma preseneti in razoroži. In zavedam se, da je strah votel, okrog pa ga ni. Vendar je vseeno včasih močnejši od mene.
  4. smrt.. Kot otrok sem imel vizijo lastne smrti. Pri 27 letih naj bi namreč sredi Zagorja name padlo letalo in jaz bi umrl. Sanje so bile tako žive in tako močne, da sem se oklenil vizije smrti in tako tudi živel svoje življenje. Ko sem se soočil s samim seboj in svojim beganjem pred resničnim življenjem, sem to smrt spremenil v življenje in začel drugačno živeti.
  5. monogamija.. Nisem verjel, da se mi bo kdaj v življenju uspelo ustaliti in živeti življenje samo z eno osebo. Veliko lažje mi je bilo menjati ženske in se prebujati sam v postelji. Monogamijo mi je bila neznana, dokler nisem spoznal svojega manjkajočega koščka, ki me dopolnjuje.
  6. bog.. Nietzsche je rekel Bog je mrtev! Sam sem bil vzgajan v ateističnem duhu, odprt za vse religije, ki bi mi lahko dale smisel življenja. Vendar sem kaj kmalu ugotovil, da mi nobena vera ne more dati smisla življenja, če si le tega ne naredim sam. Tako sem ostal ateist, kljub eksperimentom z raznimi religijami, oz. sektami, ki pa so se v končni fazi prikazale v povsem drugačni luči. Tako se mogoče sliši precej vehemento, ampak dejansko sem sam zase bog, kajti odločam o svojem življenju in mogoče še o kakšnem drugem življenju!
  7. alkohol.. Nikoli v življenju še nisem poskusil alkohola, kar se nekaterim zdi precej nenavadno. Vedno, ko pride do prepira, katero pivo je boljše, Union ali Laško, jaz zatrdim, da je CocaCola zakon! Preprosta odločitev, ki sem jo sklenil kot otrok in ki se je držim še dandanes. Marsikdo me vpraša, če mi je žal, da ne pijem alkohola, pa mu na žlost lahko odgovorim samo to, da ne vem če mi je žal, ker ga pač še nisem poskusil.