O tem, da se volilni molk na Twitterju in Facebooku se ne more kaznovati, kar velja za posameznike in ne za stranke in kandidate, pišem zadnja leta pred volitvami. Namreč družbeni mediji so se v tem času razbohotili po deželi Šentflorjanski. Vsakič, pred volitvami, se pojavljajo enaka vprašanja in vsakič so tudi odgovori enaki. Mediji so pred leti sporočali, da se kršenje volilnega molka kaznuje s kaznijo 120 eurov – vendar to ne velja na družbenih omrežjih in za posameznike!
Za stranke, kandidate, njihove štabe, predvsem pa za medije, pa veljajo drugačna pravila. In ne, jaz ne bom danes agitiral o tem, katerega kandidata preferiram in bo zmagal v prvem krogu, ampak bom samo izpostavil par dejstev, ki so bila v preteklih letih zapisana na Twitterju – zapisala jih je Nataša Pirc Musar:
Še enkrat sem podrobno preučila zak. o volilni in referendumski kampanji. NI PRAV NOBENE možnosti, da bi kaznovali kršitve vol.molka na TW:)
— Nataša Pirc Musar (@nmusar) December 5, 2011
In še to, po mojem ni prav nobene možnosti, da bi se za kršitev vol. molka kaznovalo tudi posameznika, ki ne dela za org. vol. kampanje.
— Nataša Pirc Musar (@nmusar) December 5, 2011
Zelo podoben odgovor sem dobil, ko sem se pred časom pogovarjal s strokovnjakom, ki je dejansko šel brati zakon o volilni in referendumski zakonodaji – namreč Facebook in Twitter nista medija – nista vpisana v razvid medijev in kot takšna ne sodita pod pravila, ki veljajo za medije. Tudi uporabniki Twitterja in Facebooka nismo organizatorji volilnih kampanij, oz. ne delamo za njih (slednje je lahko sicer precej tanek led!).
Posledično tudi ne more prihajati kaznovanja “kršitev” volilnega molka na Twitterju in Facebooku. Ker volilna komisija točno ne ve kaj je kaj, rajši preventivno vse skupaj prepove. In se tako opere krivde, da bi se postavljala v nekakšno vlogo razsodnika.
Verjetno bodo te predsedniške volitve precej bolj izkoriščene v te namene – agitacije za določene kandidate, kot smo bili navajeno do sedaj. In ja, to bodo delali javno na svojih profilih in se smejali v brk organom, ki ne bodo mogli ničesar storiti. Glede na to, da sam nisem vpisan v razvid medijev, bi se isto stvar (kot sem omenil že zgoraj) lahko šel tudi sam.
Še uradni odgovor MJU izpred enega leta – za parlamentarne volitve so pripravili takšen odgovor, ki pa ne drži, kot je bilo zgoraj zapisano!
Twitter, Facebook, družbena omrežja in volilni molk
Kolega Jaka je lansko leto (tudi polovica zapisa je kopija lanskega zapisa!) poslal vprašanje ministrstvu za javno upravo o volilnem molku na spletu, predvsem na vse bolj popularnih družbenih omrežjih Twitter in Facebook, ki so jih med drugimi odkrili tudi politiki in jih izkoriščajo za “spam”.
MJU mu je poslalo že vnaprej pripravljen odgovor, ki pa je precej “medel”, oz. ni točno določen – po mnenju MJU je zgodba s socialnimi omrežji enaka kot zgodba s plakatiranjem, ki je v dneh volilnega molka prepovedana!
Tudi na 24ur so lansko leto objavili članek – Ministrstvo: Tudi na tujih spletnih omrežjih velja volilni molk (vir):
Na ministrstvu za javno upravo, ki je pristojno za tolmačenje zakona o volilni in referendumski kampanji, pravijo, da zakon izrecno ne ureja volilnega molka na spletnih straneh, na t. i. socialnih omrežjih. Po njihovem mnenju pa bi lahko v teh primerih potegnili analogijo z ureditvijo, ki velja za plakatiranje. To bi pomenilo, da je na spletnih omrežjih dovoljeno nameščati nove vsebine v petek (2. 12.) do polnoči, ko se začne volilni molk. Po polnoči pa lahko na omrežjih ostanejo le vsebine, ki so bile do tedaj nameščene, ni pa dovoljeno objavljati novih.
Ker imajo stranke v Sloveniji precej manj denarja, kot so ga imele na dosedanjih volitvah, se je večina od njih odločila za agitacijo na družbenih omrežjih – vendar večina je to storila v zadnjem mesecu, kar ne prinese nobenih rezultatov in je ves trud zaman. Časi obljub so že zdavnaj minili – naši politiki se tega ne zavedajo – ljudje imamo dostop do vseh informacij in lahko v vsakem trenutku preverimo kaj se dogaja!
Letošnja predvolilna kampanja je postala eno samo sranje, saj namesto da bi se na soočenjih pogovarjali o programih in prihodnosti, smo bili deležni debat o aferah – novinarji so postali tožilci in kandidati so se morali pred njimi zagovarjati. Namesto konkretnih stvari je bilo vse skupaj podobno “kruha in iger”.
Če se še obregnem ob tole “sranje” z volilnim molkom na družbenih omrežjih – prav lepo poteka agitiranje na družbenih omrežjih, vendar je vse skupaj precej subliminalno in se ničesar ne da dokazati – govori se o barvah oblačil, ki jih bomo nosili od ponedeljka naprek, pišejo se haikuju, stranke se zapakira v vse mogoče načine in nihče ne more dokazati, da je šlo za direktno nagovarjanje.
In če MJU primerja družbena omrežja s plakatiranje, je mogoče čas, da jim nekdo pove, da smo v letu 2011 in da se je marsikaj spremenilo od iznajdbe papirja! Ampak saj bodo kmalu spet volitve in takrat bodo že razumeli zakaj se gre na družbenih omrežjih – tako politiki, kot tudi MJU – ja, upanje umre zadnje!
Citat: “bom samo izpostavil par dejstev, ki so bila v preteklih letih zapisana na Twitterju – zapisala jih je Nataša Pirc Musar:”
Mnenje Nataše Pirc Musar še ni “dejstvo”, je le mnenje.
Zakon ni noben bavbav, prebereš ga lahko tudi sam:
http://pisrs.si/Predpis.aspx?id=ZAKO4749&pogled=osnovni
Moje povsem laično mnenje o zadevi je dvojno:
a) Iz prvih dveh členov zakona je jasno, da politična agitacija v času volilnega molka ni dovoljena.
b) Prav tako je iz členov, ki opredeljujejo globe, jasno, da se lahko kaznuje le oragnizatorje in izvajalce kampanje in pa medije.
Poenostavljeno: če boš agitiral, boš kršil zakon, kaznovan pa ne boš.
Razen (morda) če deluješ kot izvajalec po naročilu organizatorja kampanje.
Ravnotako greš lahko mirne duše lepit plakate ali pa ustno agitirat na trg,
pa ti z vidika tega zakona ne bodo mogli nič, če boš to počel na lastno pobudo in stroške.
(Seveda, če boš lepil plakate na lastnino drugega brez njegove privolitve, potem boš verjetno plačal po kakšnem drugem zakonu.)
Je pa s tem zakonom tako, kot z mnogimi ostalimi našimi zakoni – veliko preveč je prostora za interpretacijo, kar pomeni, da je zelo odvisno od tega, koliko si upaš in kako sposobnega odvetnika imaš.
Imaš pa prav: zakon ni ustrezno posodobljen (elektronske vsebine), pa tudi samoiniciativnega agitiranja ali pa izražanja mnenj v času volilnega molka ne predvideva.
Seveda pa, če se bo s tega naslova pojavile resne težave, ga bodo že posodobili, brez skrbi. Je pa povsem možno, da bo kdaj v prihodnje na ta način kdo dobil volitve za kakšen procent.
“Mnenje N. P. Musar še ni dejstvo, je le ‘mnenje’ “- ampak vsaj mnenje pravnice. Laično mnenje, kot je tvoje, bi morda za to vsaj malo pokazalo nekega spoštovanja do stroke.
Stroka strokovnjakom. Laikom pa spoštovanje do stroke.
Sicer pa hvala, Roni, za tale post.
Eh, pozabi, preberem tale del: “veliko preveč prostora…” in mi je jasno, koliko ti je blizu pravna varnost :) Absolutne zakone v deželi Rightisright a ne?
Tu se pa motiš o meni.
Govoril sem zgolj o tem, da so mnogi zakoni napisani površno in včasih celo kontradiktorno.
Vprašaj kogarkoli, ki se v okviru svoje zaposlitve ali podjetništva trudi svoje postopke voditi v skladu z zakonom, pa boš slišal isto zgodbo.
Se popolnoma strinjam.
Komentiral sem Hadov članek, ne twit ge. Pirc Musar.
Kot vidiš, mnenje, ki sem ga zapisal niti v eni točki ne nasprotuje niti strokovne mnenju pooblaščenke, niti MJU.