Komisija za preprečevanje korupcije je izdala Zaključno poročilo nadzora nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, ki so hkrati funkcionarji in zavezanci na tem področju (vir), ki je precej zanimivo za oba “prvaka” strank – Janez Janša in Zoran Jankovič sta precej v čudni situaciji in jutri bo zanimiv dan. Ali bosta podala svoji odstopni izjavi in pokazala, da Komisija za preprečevanje korupcije res nekaj velja ali pa se bosta izgovorila, kot smo to že navajeni?

Če sklepam po pogovoru Janeza Janše v oddaji Odmevi z Rosvito Pesek, potem je odgovor preprost. Namreč JJ je že začel omenjati besedne zveze kot so – likvidacija s strani Roka Praprotnika, ki je dobil to mesto zaradi pisanja proti njemu v Dnevniku, omenjati je začel Depalo vas in vse skupaj preusmeril na zapuščino in svojega brata, ki pa ni zavezanec po protikorupcijskem zakonu. In ja, veliko biznisa je naredil Rajko. Mogoče bi bil čas, da se raziščejo posli, ki jih je ta ablast imela s podjetjem IMOS in so v prejšnjem mandatu bile vredne skoraj 70 mio eurov? Ni ravno zanemarljiva številka, torej se tudi razume zakaj je IMOS odkupil parcelo Janeza Janše za 10-kratno vrednost!

Jutri bo nov dan, danes so dovoljene sanje. Jutri se bo začela protiofenziva in v javnost bodo prišle druge zanimive informacije, ki bodo poskušale sanirati škodo, ki je danes nastala pri obeh. Glede na to, da je dejstvo, da nekdo zelo dobro obvlada ta “krizni PR”, bo jutri zanimiv dan. Ampak čez tri dni ne bo nihče več govoril o tem.

In ja, ne bo se ponovila zgodba Gregorja Golobiča, ki ga je precej manjša stvar in seveda medijski linč, ki je bil v tistem času zelo dobro usmerjen izbrisala iz političnega parketa. Dvomim, da bi bili novinarji sposobni tega v tem času – preveč so odvisni od “budgetov”, ki jih med drugim upravljajo ljudje blizu enega, ali drugega “osmoljenca”!

p.s.: “pobiram stave” – v kolikem času bo ukinjena KPK? Jaz ji dam mesec dni?!

Klik na fotografijo za celoten dokument – Zaključni poročilo
kpk

21 Responses to Janez Janša, Zoran Jankovič in Komisija za preprečevanje korupcije

  1. Peter pravi:

    Pa da vidimo finance.si kakšna je njihova “objektivnost” poročanja ko gre za Janšo v primerjavi z Golobičem izpred nekaj let.

    • Bomo videli. Vzemi kokice in začni brat. Za začetek:

      http://www.finance.si/8330398/Smejte-se-%C4%8De-so-vas-danes-%C5%BEe-nategnili
      http://www.finance.si/8330352/Kdo-je-ve%C4%8Dji-lopov

      …pa pri tem si ne delaj utvar, da ravno TI pa bereš objektivno, ker tega ni. Nekaj, kar je zate objektivno, je za nekoga drugega subjektivno, kar je logično, saj je tvoja kao objektivnost tvoja, torej je subjektivna.

      • Za primer te navidezne objektivnosti ti je lahko kar Roni (najbrž sta kolega iz Zaresa), ki ni pisal o GG, piše pa o JJ.

        Roni, tebi pa tole. GG je imel precej močnejši vpliv na “budgete” kot ga ima JJ. Če govorimo o oglaševanju. Kakšen vpliv ima pa to na novinarje pa itak ne veš, se je pa fan delat, da veš.

        • had pravi:

          mogoce za obuditev spomina :)

          https://www.had.si/blog//2011/12/02/laz-laznivec-janez-jansa-trenta-zemljisce/

          ups.. nisem kolega v Zaresu, ker od 1.1.2010 nimam več nič z njimi

          https://www.had.si/blog//2010/03/11/pozareport-roni-kordis-ultra-zares-ali-vse-drzi/

          ce bi imel GG kaksen vpliv na novinarje, kot si ti napisal – preko budgetov (smesno, da ko sem bil v stranki, nisem imel niti samega centa od tega?!) potem se mu ne bi zgodil pogrom..

        • To, da nisi imel niti centa od njegova vpliva, je morda (o)cena tvojega vpliva. V vsakem primeru ni to noben pokazatelj vpliva GG na budgete, ko je imel vajeti trdneje v rokah.

          Ta del o pogromu gre pa v tisto točko, da se ti samo zdi, da veš, kakšen je vpliv oglaševalskega denarja na novinarje.

        • nikolaj pravi:

          To je bilo enkrat nekje objavljeno, ali je resnično ali ne, ne bom sodil, ker pa vem, kako večina poslov v Slo teče, …, kjer je dim je tudi ogenj.

          Velike posle dodeljujejo privatnim podjetjem, ki jih vodijo člani ali
          simpatizerji vodilnih politikov vladnih strank. Poleg tega sklepajo pretežno
          fiktivne ali pristranske pogodbe o poslovnem sodelovanju s posameznimi politiki,
          novinarji ali z njim povezanimi osebami. Najbolj tipična primera sta državni
          podjetji Telekom in Mobitel. Telekom je tako aprila leta 2000 plačal
          38.000.000 SIT za projekt »Slovenija gre naprej«. To geslo je na volitvah
          istega leta odkupila LDS in sicer za simbolično vsoto. Dejanske stroške je
          očitno pokril Telekom. V časniku Finance so bila v začetku aprila leta
          2004 objavljena nekatera sponzorstva, ki jim je kot direktor Telekoma botroval
          Marjan Podobnik. Dejanski podatki kažejo, da Marjan Podobnik še zdaleč ni bil
          najrazsipnejši upravitelj tega državnega podjetja. V letu 2000 je namreč za
          različna sponzorstva porabil 32.000.000 SIT, medtem ko je njegov predhodnik in
          kadrovski izbor Gregorja Golobiča Peter Tevž v istem letu za sponzorstva
          razdelil preko 300.000.000 tolarjev. V letih 1999 in prej so bile te vsote še
          bistveno večje. Veliko državnega denarja se je odlilo tudi preko spornih
          pogodb, ki jih je Telekom sklepal z različnimi naslovi. Tako je Telekom
          januarja 2000 sklenil pogodbo o pravnem svetovanju z odvetnikom Senico, ki mu je
          Telekom plačeval pavšalni znesek 500.000 tolarjev na mesecev, medtem ko je
          vsako konkretno storitev Senica še dodatno zaračunal po izjemno visoki tarifi.
          V času, ko je bila podpisana pogodba z odvetnikom Senico, je bilo v Telekomu
          redno zaposlenih 18 pravnikov, prav tako pa je Telekom že imel pooblaščenega
          advokata za zastopanje. Bolj kot potreba po dodatni pravni pomoči 24 ur na dan
          je k podpisu pogodbe med Telekomom in odvetnikom Senico verjetno prispevalo
          prijateljevanje Senice z vodilnimi politiki LDS. Leta 2000 je bil v tem času
          pri njem zaposlen tudi politik LDS in sedanji generalni sekretar vlade Mirko
          Bandelj. Iz postavke »stroški intelektualnih in osebnih storitev«, ki je
          na Telekomu znašala okrog 650.000.000 letno ter iz postavke »stroški sejmov,
          reklame in propagande«, ki je v času Petra Tevža na Telekomu znašala do
          2.600.000.000 letno (Marjan Podobnik jo je znižal na 1.700.000.000, Peter
          Grašek pa na 900.000.000 SIT) je bilo mogoče plačevati ves vrste dejanskih in
          namišljenih stroškov. Državna podjetja, ki jih obvladujejo politiki
          vladajoče koalicije, mnogokrat sponzorirajo vrhunske športnike, njihove klube,
          zveze, trenerje, selektorje in posamične nastope ali odprave, ti pa v zameno
          potem kandidirajo na listi LDS (npr. Mima Jaušovec) ali nastopajo v njihovih
          volilnih reklamah (npr. Tomaž Humar). Tipičen primer suma klientelizma in
          korupcije velikega obsega je delovanje predsednika sveta LDS Gregorja Golobiča.
          V času, ko je bil glavni kadrovnik vladajoče koalicije, so odgovorni v
          državnem podjetju Mobitel s preplačanimi ali navideznimi posli in prelivanjem
          sredstev v privatno zagorsko podjetje Ultra omogočili velike dobičke skupini
          simpatizerjev in članov LDS. Na enak način so preko Mobitela omogočili
          nastanek Debitela in s tem velikanske dobičke in prihodke skupini politikov LDS
          okrog nekdanjega vodilnega člana te stranke Boruta Razdevška. Politik LDS in
          mestni svetnik te stranke v Ljubljani Razdevšek je bil leta 1996 najprej
          postavljen za vodjo dobičkonosnega projekta GSM v Mobitelu in od takrat so vsa
          dela pri postavljanju GSM omrežja prenesli na Ultro d.o.o., Cesta Otona
          Zupančiča 23a, Zagorje, ki je v lasti članov in simpatizerjev LDS ter osebnih
          prijateljev Gregorja Golobiča. Ultra je naenkrat izvajala vsa
          gradbenoinstalacijska, montažna in ostala dela za Mobitel. Jeseni leta 1999 je
          bil Razdevšek poslan v Debitel, ki mu je Mobitel prepustil velik del najbolj
          dobičkonosnih poslov. Še prej je Mobitel podpisal nekaj donosnih pogodb z
          Ultro, ki je v tem času gradbena dela prepustila podjetju GIP beton MTO
          Zagorje, sama pa se je lotila dobav sistemov za nadzor, ki so bili sicer v svetu
          že razviti, elektronski deli pa na daljnem vzhodu dostopni za nizke
          cene. GIP beton MTO Zagorje je čez noč postalo super uspešno podjetje.
          Zaposluje večinoma nizkokvalificirano delovno silo, vendar je leta 2001
          ustvarilo za preko 16.000.000 SIT dobička na zaposlenega, kar je to podjetje po
          ustvarjenem dobičku na zaposlenega uvrstilo pred skoraj vsa visokotehnološka
          podjetja v Sloveniji, na 25. mesto med vsemi podjetji in na prvo mesto med
          podjetji v industriji in gradbeništvu. Direktor in solastnik tega podjetja
          Gabrijel Brezovar (drugi solastnik je Urbanija Miloš, hkrati solastnik Ultre)
          je naenkrat postal velik bogataš in sponzor številnim posameznikom in
          dogodkom, večinoma v povezavi s politiki vladnih strank. Nedeljski dnevnik ga
          je v promocijski akciji Toneta Fornezzija-Tofa za osebnost leta 2003 uvrstil med
          najbolj priljubljene Slovence in ga razglasil za dobrotnika leta. Krog
          (vladajoči politiki – državni ali javni denar – transakcije v privatna
          podjetja – podkupovanje medijskih osebnosti in novinarjev – promocija
          vladajoče politike) je bil tako sklenjen. Zagorsko podjetje Ultra je v
          času, ko je bil Gregor Golobič po moči in realnem političnem vplivu ena
          najmočnejših figur vladajoče koalicije, pridobila tudi znatna sredstva
          neposredno iz proračuna RS preko natečajev in razpisov različnih ministrstev,
          ki so jih vodili politiki iz LDS. Dr. Andrej Bajuk je že februarja letos na
          predsednika vlade RS naslovil poslansko vprašanje, v katerem je spraševal, ali
          je v zadnjih desetih letih katerikoli vladni resor – ministrstvo za gospodarstvo
          ali kak drug vladni organ, posredno ali neposredno namenil podjetju Ultra d.o.o.
          kakršnakoli sredstva, povratna ali nepovratna in če se je to zgodilo, koliko
          in kdaj ter ali ima katerikoli organ vlade, ministrstvo ali podjetje v večinski
          lasti države sklenjeno kakršnokoli pogodbo s podjetjem Ultra d.o.o. nad
          vrednostjo 5 milijonov tolarjev in če je tako, kdo, za katere posle in za
          kakšne vsote, ter kako so bili ti posli pridobljeni? Vlada je potrebovala
          več kot en mesec, da je pripravila odgovor. Odgovor je obravnavala na seji
          vlade 25 marca 2004. Podatki iz odgovora niso točni. Vlada prav tako ni
          pojasnila zakonske podlage za ugoden kredit, ki ga je Ultra dobila iz sredstev
          razvojne družbe v višini 150 milijonov SIT. Na vprašanje o sklenjenih
          pogodbah tega podjetja s podjetji, ki so v večinski državni lasti, pa se vlada
          spreneveda, ko pravi, da vlada, vladna služba ali katerokoli ministrstvo s tem
          podjetjem nimajo sklenjene nobene take pogodbe. Vlada pa na poslovanje podjetij
          na trgu in sprejemanje njihovih poslovnih odločitev nima nobenega vpliva
          (četudi gre za podjetja v večinski lasti države) in tudi ne razpolaga s
          tovrstnimi podatki“. Odgovor je zavajajoč, saj ima vlada v vseh podjetjih, v
          katerih je država večinski lastnik, svoje predstavnike. Sum koruptivnega
          delovanja in izkoriščanja političnega vpliva vodilnega funkcionarja stranke
          na oblasti se je še okrepil po zaposlitvi predsednika sveta LDS Gregorja
          Golobiča v podjetju Ultra d.o.o. v lanskem letu. Po prevzemu neposrednih nalog
          v podjetju Ultra so se posli z državnimi in javnimi podjetji še okrepili. Eden
          od primerov takšnih poslov je angažiranje Ultrinega sistema Talk Track (za
          sledenje, komunikacijo in upravljanje vozil) s strani Pošte Slovenije. Na prvem
          razpisu za ta sistem so sodelovala tri podjetja, vendar je bil razpis
          razveljavljen. Na ponovljenem razpisu se je pojavila samo Golobičeva Ultra in
          bila seveda izbrana kot edini ponudnik. Ostala dva se nista niti prijavila, saj
          se je vnaprej vedelo, da nimata možnosti. Direktor družbe ITS Intertrade
          Sistemi, ki je sodelovala na prvem razpisu, je dejal, da so ocenili, da se jim
          zaradi spremenjenih pogojev in časa razpisa ne splača prijaviti. Direktor
          Rapala, ki je prav tako sodeloval na prvem razpisu, pa je bil še bolj jasen.
          Dejal je: »Glede na razmere smo presodili, da s tržnim pristopom ne bomo imeli
          realnih možnosti za uspeh.« (finance-on.net 6.4.04) Pošta opremlja svoja
          vozila z od Ultre najetimi napravami za sledenje za dobo treh let in za to bo
          državno podjetje plačalo preko 300 milijonov tolarjev najemnine. Koliko bo
          takšna tehnološka posodobitev, preko katere bodo na stare avtomobile znamke
          Clio in Renault 5, vredne nekaj sto tisoč tolarjev, namestili napravo za
          sledenje poštarjem, ki raznašajo pošto ter zanje v treh letih plačali vsoto,
          ki predstavlja velik del vrednosti avtomobilov, dejansko racionalizirala
          poslovanje slovenske pošte, pa ostaja veliko vprašanje. Še posebej potem, ko
          je Ultra samo nekaj mesecev kasneje nekaterim drugim podjetjem ponudila isto
          storitev bistveno ceneje kot Pošti Slovenija. Povsem nelogično je
          zatrjevanje, kako je Ultra d.o.o. uspešno podjetje visoke tehnologije, ki na
          svetovnem trgu konkurira najprodornejšim podjetjem v svoji dejavnosti in pri
          tem dosega nadpovprečne poslovne rezultate, če vemo, da je to isto podjetje iz
          sredstev ministrstva za šolstvo pridobilo nepovratna sredstva. V svetu je
          običajno, da uspešna podjetja s svojimi donacijami pomagajo šolam, v
          Sloveniji pa so ministri LDS dodeljevali denar iz šolskega proračuna
          privatnemu podjetju v lasti članov in simpatizerjev svoje stranke. Logika pove,
          da ali Ultra ni tako uspešna, kot se prikazuje, ali pa se ne glede na potrebe
          denar nebrzdano krade celo šolarjem in se ga prerazporeja tistim, ki se tako
          ali tako že kopljejo v njem. Sicer pa ni bilo mogoče dobiti podatkov o kakih
          pomembnejših patentih ali tehnoloških inovacijah, ki bi jih razvili v Ultri,
          poleg tega pa ima direktor Ultre Miloš Urbanija, ki se verjetno ravno zaradi
          tega praktično ne pojavlja v javnosti, za vodenje visokotehnološkega podjetja
          več kot pomanjkljivo izobrazbo. Ultra je v času, ko je bil njen mentor eden
          vodilnih politikov vladajoče LDS in glavni kadrovnik vladajoče koalicije,
          poslovno sodelovala s številnimi večinsko državnimi ali javnimi podjetji in
          državnimi institucijami. V svoji ponudbi za zastopanje navaja vrsto podjetij,
          (med njimi: Davčno upravo RS, Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro
          Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Primorska, Energetika Ljubljana, Javno
          podjetje Ljubljanski potniški promet, Koroška banka (NLB), Ministrstvo za
          obrambo, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za okolje, prostor in
          energijo, Agencija RS za okolje, Pozavarovalnica Sava, Slovenske železnice,
          Snaga Ljubljana, Snaga Maribor, Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Maribor in
          seveda svoje krstne botre: Telekom in Mobitel), ki so izvzeta iz zastopniških
          ponudb. Z nekaterimi od naštetih podjetij in institucij namreč Ultra že
          posluje, v drugih pa so na vodilnih mestih tudi pretežno člani LDS ali pa je
          vladajoča koalicija v uprave in nadzorne svete teh podjetij nastavila svoje
          ljudi, zato za sklepanje poslov z njimi Ultra seveda ne potrebuje
          posrednikov. Cena naročniških paketov za eno vozilo za mesec najema brez
          davka po ceniku na dan 11.4.2003 je znašal od 19.400 do 30.100 tolarjev,
          odvisno od konfiguracije. Po oceni strokovnjakov cena za nekajkrat presega
          dejanske stroške nabave, vzdrževanja in obratovanja sistema. Cena kompleta (v
          primeru nakupa, ne najema) za sledenje avtomobila namreč na trgu ne presega
          150.000 tolarjev. Mobitel je že leta 1998 opremil svoje bazne postaje
          mobilne telefonije z 276 nadzornimi napravami in zanje plačal Ultri d.o.o. kar
          140.000.000 tolarjev, čeprav že laični pogled na vsebino pogodbe pove, da je
          bila cena daleč pretirana in posel namerno sklenjen v očitno škodo državnega
          podjetja. Podobna pogodba za nadzor baznih postaj je bila sklenjena tudi
          naslednje leto in sicer za 139.000.000 tolarjev. Pri tej pogodbi je najbolj
          zanimivo to, da je Ultra samo za izvedbo tehnične dokumentacije zaračunala kar
          52.000.000 tolarjev. Obstaja utemeljen sum, da se denar državnih podjetij
          Telekom in Mobitel preliva v različne predvolilne in propagandnopolitične
          namene politikov LDS in ZLSD tudi preko privatnih podjetij Svema, BB 22,
          Agencija 41, Avtofon Šentjernej, Skynet in Radiosistemi d.o.o. Radomlje ter
          preko poslovanja Mobitela s svojimi zaposlenimi in bivšimi zaposlenimi, o
          čemer je obširno pisal dnevnik Finance 9.2.2004.

    • Peter pravi:

      Nikolaj&Gostiša hahaha

  2. bbb pravi:

    Čakamo da boš še o jankoviču kaj napisal, 2.4mio le ni tako znemarljivo ane

    • had pravi:

      saj sem napisal.. kaj pricakujem. za zokija se ve, da ima denar, kajne?

      • Mare pravi:

        Kako se to ve? Vse Electe so v ogromnih izgubah, KLM enako. Županska plača očitno ni bogvekaj, ZJ je še sam povedal, da ima 300.000 minusa na TRR. Prvič slišim, da se ve, da ima denar.

      • bbb pravi:

        preveč si politično vpleten, verjetno tudi zaradi narave tvojega posla.. na žalost izgubljaš kredibilnost, tvoj blog pa postaja trobilo ene politične opcije. vedno huje je.

        • Dejan pravi:

          Torej ne boš več komentiral in prihajal na to stran.
          Priporočam ti branje Reporterja, da ne boš brez “hrane”.

        • bbb pravi:

          berem iz vseh koncev. tudi tukaj me ne bi motilo, če se nebi had prodajal kot neodvisen, objektiven pisec in vedno zanikal kakršnokoli vpletenost v določeno politično opcijo.

        • had pravi:

          vedno, ampak vedno sem priznaval da sem za levo opcijo.

          in v demokraciji imam tudi jaz moznost zapisati svoje mnenje?

  3. Popravek. Za Zokija se ve, da razpolaga z denarjem.

  4. Hja pravi:

    No Had drži se raje člankov o startupih, marketingu, spletu in podobno. Iz tistih člankov se mogoče da še kaj pametnega zvedt ker politika ti ravno ne gre. Sam sem sicer politiko že davno pustil pri miru ker me res ne zanima in bolj ko berem bolj živčen postanem. Tako da mi je čist vseeno kdo trenutno vodi državo ker sam ne bom imel kaj dosti od tega kdor koli že bo. Če se nekomu pač dokaže krivda glede česar koli naj za to odgovarja enostavno pač tako kot vsak normalen državljan. Potem pa ali je to levi ali desn al Zoki al Janša ni važno. Noben od omenjenih ne blesti ravno po poštenosti vključno s prej omenjenim GG. Sicer pa pred nekaj časa si pisal da na Siolu niso objektivni in da so pristranski. Mogoče so (bili) res ampak tudi ti si tako da nima smisla. Kot rečeno raje se loti pisanja o svoji “specializiaciji” oz. o tistem kar ti leži. Zgolj nasvet pač.

    • Peter pravi:

      Poln kufer imam ljudi ko nakladajo, kako s politiko nimajo (nočejo imeti) veze, a imajo pa veliko za povedati o “poštenosti” politikov. Fuj in fej.

      • Hja pravi:

        Peter ni ti treba bit ravno genij pa nevem kolk na tekočem s politiko da ugotoviš da so politiki približno vsi isti pa da noben ne blesti ravno po kakšni poštenosti razen mogoče redkih izjem. Med redke izjeme pa pomoje ne paše nihče izmed prej omenjenih. Če samo odpreš par spletnih strani in preletiš samo naslove si lahko ustvariš svoje mnenje o politikih, ki pa ponavadi ni ravno pozitivno. politiko pa “spremljam” samo posredno ponavadi preberem naslove ker praktično mimo njih ne moreš ker se pojavljajo na praktično vseh straneh. Dnevnika pa pomoje nisem gledal že nekaj let tako da verjemi da se za politiko zanimam lih toliko da grem na volišče ko je potrebno ker je konec koncev to moja “dolžnost”.

        • Peter pravi:

          Sem pa mislil, da si politiko “že davno pustil pri miru ker me res ne zanima” (tvoj citat, 09.01. ob 11.18 uri) sedaj pa praviš, da se zanimaš lih toliko, da greš na volišče. Kaj je zdej? Se zanimaš ali ne zanimaš?

          Eh brez veze in potem se čudim zakaj je politika taka kot je :D.

        • Hja pravi:

          Heh aja kakšna pa je? Se boš počasi z mano strinjal al kako? :) Samo da ti jo pač redno spremljaš sanja se ti pa ravno toliko kot meni ki jo praktično ne? :) No ja nekateri rabijo več časa da nekaj dojamejo to je res. Želim ti še veliko uspešnega spremljanja politike jaz bom pa ostal pri osnovah. Aja kaj bi po tvoje moral napisat, da redno spremljam politiko in zato ker jo pa redno spremljam pa ker se kao spoznam pa lahko pluvam po politikih drugače pa to lahko prepustim samo tebi ker si kao vešč in imaš politiko in politike v malem prstu? :) No ja kakor koli svoje mnenje sem napisal in s tem zaključujem razgovor tu imam dovolj :)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.