Verjetno se je že marsikdo od vas srečal s podobno zgodbo, kot sem se jaz v teh dneh. Namreč, ko se preseliš v novo stanovanje (v Ljubljani, da ne bo pomote), je prva stvar, ki si jo zaželiš, internet. Televizija je na spisku želja šele nekje daleč zadaj, vendar sam si življenja brez interneta ne znam predstavljati. Ker sem razvajen s hitrim internetom in sem v tem primeru sanjarjenje o visokih hitrostih potlačil in se odločil, da mi hitrost sploh ne bo pomembna, ampak mi bo edino pomembno to, da bi dobil internet v stanovanje v enem dnevu!

Nekako sem si predstavljal, da v letu 2013 to ni več znanstvena fantastika in da se mi lahko takšna želja tudi uresniči. Vendar po parih klicih, na par ponudnikov dostopa do interneta sem ugotovil, da je tudi v letu 2013 to še vedno znanstvena fantastika.

Odgovori, ki sem jih dobil v petek, so bili med seboj precej različni. Od tega, da bom na priključek čakal od treh tednov do meseca dni, do tega, da na željeni lokaciji ni mogoč dostop do interneta, kot tudi do obljube, da me bodo že v petek popoldan poklicali in obvestili kakšne so možnosti za dostop do interneta. Danes, ko pišem tole, je ponedeljek in še vedno nisem prejel klica.

Ker internet potrebujem, ne samo za zabavo, ampak tudi za službene obveznosti, so me odgovori precej negativno presenetili, saj bi vseeno pričakoval, da se v teh razmerah na trgu, najde ponudnik, ki se za svojo novo stranko malce bolj potrudi. Vseeno znesek okoli 40 eurov mesečno za dostop do interneta ni tako majhen znesek. Če k temu prištejem še 24 mesečeno vezavo in verjetno, če bi bil prodajalec na drugi strani malce bolj marketinško usmerjen in bi mi zraven prodal še IPTV, ali pa še karkoli drugega, kar sicer ne potrebujem, ampak sem bil v fazi “nakupovanja”, bi lahko operater na meni precej dobro zaslužil. Vendar se to ni zgodilo in sem moral iskati rešitev drugje.

Na žalost tudi ne prebivam v okolici centra Ljubljane, kjer je sedaj možen dostop do brezžičnega omrežja WiFree in za katerega bi bil pripravljen plačati. Prav tako nimam soseda, ki bi imel odprto svoje brezžično omrežje, oz. jih še ne poznam dovolj, da bi jih prosil, če mi dajo geslo do svojega brezžičnega interneta – ker par omrežij obstaja, torej je očitno tudi kdo izmed ponudnikov tukaj že prisoten.

Za prve dni sem seveda izkoristil vključen prenos podatkov pri svojem mobilnem operaterju, ampak interneta doma ne uporabljam samo jaz. Torej je bila edina možna opcija da si uredim dostop do mobilnega interneta preko mobilne WLAN-dostopne točke in zakupa neomejenega prenosa podatkov. Zadeva deluje. Sicer hitrosti niso ravno tako visoke, kot sem jih sicer navajen na internetu po “kablih”, ampak za prvo silo bo tole zadostovalo.

Tudi v letu 2013, ko so vse stvari digitalne in ko operater točno ve, kakšna je situacija na kateremkoli naslovu glede njegovega omrežja, se zgodijo situacije, da uporabnik ne more dobiti dostopa do interneta v enem dnevu, oz. niti informacije o tem, ali je so sploh možno, če se ne odloči za mobilni internet, ki pa je v večini primerov dostopen povsod in se lahko uporablja od tistega trenutka, ko si uporabnik to zaželi.

wifreeljubljana3