Zadnje čase opažam, da čedalje več gostincev sprejema samo gotovino. Saj verjetno poznate občutek, ko spiješ v družbi pijačo, ali dve in prosiš za račun in ugotoviš, da je denar ostal v avtu, ali pa celo doma in da je v denarnici zgolj kup plačilnih kartic! Tisti občutek, ko upaš, da imajo v lokalu POS terminal in da se ne boš preveč osramotil. Ponavadi ga nimajo!

No, niso samo gostinci tisti, ki so se odločili, da ne bodo več omogočali plačevanja z različnimi karticami, ampak tudi razne pekarne, trafike, manjše restavracije. Čedalje manj je lokalov, kjer lahko zapitek plačaš s kartico in čedalje več je poslovanja z gotovino. In to opažam ravno v času, ko se naš DURS trudi, da bi mu potrošniki pošiljali MMS s slikami računov!

Sam nisem gostinec in trgovec, ampak zgolj uporabnik teh “storitev”. In velikokrat se mi zgodi, da že sedim v lokalu, ko ugotovim, da nimam s seboj gotovine, imam pa par kartic. Vendar na žalost si ne morem prav veliko pomagati s tem – razen tega, da skočim do prvega bankomata, ki ponavadi ni ravno blizu, da lahko plačam zapitek. Pa to, da nimam gotovine ni kakšna kaprica, ampak dejansko v večini primerov pozabim denar v kakšnih drugih hlačah, avtu, ali pa celo v nahrbtniku.

Zakaj se gostinci čedalje redkeje odločajo za plačilo s karticami? Bolj kot sem razmišljal o tem, bolj preprosto se mi je zdelo vse skupaj:

  • gostinci stavijo na to, da imajo ljudje, ki hodijo v lokale s seboj gotovino, saj vedo, da njihov zapitek ne bo šel v par sto eurov. V lokalih, kjer se dogaja to, da so zapitki višji, sprejemajo plačilne kartice
  • plačevanje z gotovino je najlažje utajiti DURSu. Če so včasih imeli “dvojne blagajne”, se sedaj poslužujejo bolj sofisticiran metod – na koncu ne dobite računa, ampak dobite vmesni znesek za plačilo – kar ni enako račun. Ko plačate in shranite listek, gostinci lepo stornirajo vse skupaj in gre denar direktno v njihov žep
  • provizije na plačilne kartice so dokaj visoke – sploh pri gostincih, ki imajo malo prometa in kjer so zneski majhni. In takšnim gostincem vsak cent šteje
  • zakaj bi se gostinec sploh ukvarjal z “uporabniško izkušnjo”, oz. zakaj bi se obremenjeval s tem, ali ima obiskovalec gotovino, ali ne. Če je nima, se bo pač sprehodil do bankomata – problem je, ko si prvič nekje v mestu in niti ne veš, kje se kaj nahaja in potem kot brezglava kura iščeš avtomat, da ti izpljune denar
  • pri plačilu s karticami ni “trinkgelda” – napitnin. Saj če nimaš nič denarja, potem težko pustiš napitnino!

Razumem gostince, da se gredo takšno “igro”, ampak razumem pa tudi sebe, da nimam vedno pri sebi gotovine – v bistvu jo imam čedalje manjkrat, ker sem se navadil, da plačujem s karticami, telefonom in da mi “keš” skoraj ni več potreben. No, v zadnjem času sem že skoraj spremenil mnenje, saj je v večini primerov, ko si v lokalu, “keš” še kako pomemben. Razen, če dobiš na “lepe oči” in si tako pošten, da potem res neseš denar tja in plačaš zapitek.

Včasih, pred mnogo leti in v manjših krajih se še vedno lahko pije na “kredo”. Piješ in piješ, na koncu meseca pa plačaš zapitek. Ampak dvomim, da je to še vedno ravno pogost pojav?!

p.s.: nasvet za gostince – obesite tablo, da sprejemate samo gotovino pred vaš lokal – veliko manj neprijetnih situacij bo! in manj gostov!

restavracija_navigare_novigrad_01