“At some time, in some place, we need to take a stand. I believe that time is now and that place is the Arctic.” Sir Paul McCartney, Junij 2012

Tisoče let je bila Arktika eden redkih krajev na svetu, ki je ostal nedotaknjen, brez obsežnega človeškega izkoriščanja. Danes to ne drži več. Temperature na Arktiki se dvigajo hitreje kot kjerkoli drugje na Zemlji, zato se velika masa ledu na vrhu sveta hitro zmanjšuje. Namesto, da bi to videli kot resno opozorilo, nekateri svetovni voditelji vidijo taljenje ledu kot poslovno priložnost in podpirajo naftne in ribolovne družbe, ki plenijo naravne vire, ki se razkrivajo zaradi globalnega segrevanja.
Ti načrti ogrožajo ljudi in živali, ki živijo na Arktiki. Živimo v medsebojno povezanem svetu in šele sedaj začenjamo razumeti, kako je to taljenje ledu povezano z ekstremnimi vremenskimi pojavi po vsem svetu. Kar se dogaja na Arktiki, ne ostane le na Arktiki.

Mednarodna kampanja “Rešimo Arktiko”
Greenpeace je junija 2012 začel veliko mednarodno kampanjo »Rešimo Arktiko«. Nihče nima v lasti mednarodnih voda okoli Severnega tečaja, vendar pritiski za odkrivanje novih naftnih virov in potenciali za industrijski ribolov vodijo arktične narode k poskusom deljenja območja med seboj.
Zato želimo ustvariti globalno zatočišče okoli severnega tečaja in skupaj doseči, da Združeni narodi sprejmejo dogovor za zaščito Arktike pred črpanjem nafte, industrijskim ribolovom in morebitnimi konflikti v regiji.
Želimo, da bi ta kampanja presegla definicijo okoljske bitke našega časa. Do sedaj se nam je pridružilo več kot tri milijone ljudi. Cilj kampanje je razglasiti Arktiko za zaščiteno območje. Da bi se to zgodilo pa se moramo združiti in aktivirati ljudje z vsega sveta.

Kaj lahko stori vsak od nas?
Preprečimo tekmovanje za zaloge nafte na Arktiki. Odvisni smo od nedotaknjene Arktike – in Arktika nujno potrebuje ljudi, ki jo varujejo! Postanite del svetovnega gibanja, ki si želi prihodnjim generacijam zapustiti Arktiko kot naravni paradiž.

Svojo podporo Arktiki oddajte na: www.ResimoArktiko.si

Arktika – Edinstveno življenjsko okolje v ledu
Arktiko večinoma sestavlja ogromen, z ledom pokrit ocean – petnajst milijonov kvadratnih kilometrov veliko Severno ledeno morje. V središču, na geografskem Severnem tečaju, je morje 4261 metrov globoko in zamrznjeno skozi vse leto. Na jugu nanj meji pet držav – Rusija, ZDA (Aljaska), Kanada, Danska in Norveška. Arktika je že tisočletja dom več milijonov ljudi, med njimi tudi polarnih plemen, kot so Inuiti, Nenci, Jakuti in drugi.
Arktika je z ledom pokrita že 800.000 let. Njen edinstven živalski in rastlinski svet se je na izredni mraz popolnoma prilagodil. Med tamkajšnje najbolj znane ‘mrazoodporne’ živali sodijo polarni medvedi, mroži, tjulnji in polarne lisice. V arktičnih vodah domuje sedemnajst vrst kitov: od redkega rogatega kita, »samoroga morja«, do bele beluge, orke in drugih. Hkrati je Arktika najbolj poseljeno območje z različnimi vrstami ptic selivk, ki sem prihajajo gnezdit iz vsega sveta. Severno ledeno morje jim ponuja obilje hrane. Tako kot Antarktika je tudi Arktika eden zadnjih nedotaknjenih velikih ekosistemov – ena zadnjih pravih divjin na svetu.

“Svetovni hladilnik” se topi
Polarni ledeniki so osnovni dejavniki naravnih procesov na našem planetu. Delujejo predvsem kot »svetovni hladilnik« in skrbijo, da se Zemlja ne ogreva še dodatno. Severni led odbija večino energije sončnih žarkov nazaj v vesolje. S tem polarni led skrbi za stabilne vremenske sisteme, od katerih so med drugim odvisni tudi svetovni pridelki hrane. Sprememba površine polarnega ledu na tečajih povzroča tudi spremembo globalnega podnebja. V nasprotju z ledom namreč morska površina absorbira sončno svetlobo in tako še dodatno ogreva Zemljo.
A vrata tega »svetovnega hladilnika« puščamo na široko odprta:večni led se topi, ker ustvarjamo energijo s fosilnimi gorivi. Izgorevanje nafte, plina in premoga sprošča toplogredne pline, kot je ogljikov dioksid, ti pa so glavni vzrok za podnebne spremembe. Arktika je od ogrevanja Zemlje prizadeta bolj kot katerokoli drugo območje na svetu: njena povprečna temperatura se v zadnjih stotih letih viša skoraj dvakrat hitreje kot v preostanku sveta.

Severni tečaj kmalu brez ledu?
Še pred nekaj leti je bilo to nepredstavljivo, a v zadnjih tridesetih letih je izginilo 75 % arktičnega ledu. Arktika je vse leto v ledu samo še na skrajnem severu. Južneje se del ledenega pokrova v času kratkega arktičnega poletja stopi. V zadnjih desetletjih to območje postaja čedalje večje. Ledeni rob se pomika proti severu. Klimatologi se bojijo, da je kritična točka že prekoračena: že leta 2020 bi lahko prvič v zgodovini človeštva arktični ocean poleti ostal brez ledu.

Ne topi pa se samo arktični led, ampak tudi grenlandski in celinski ledeniki. Odtekajoča voda se ogreje in dodatno pospešuje topljenje ledu od spodaj. To pa pomeni tudi dodaten problem: povečana masa vode povzroča povišan nivo morij na svetovni uničujoče posledice – že danes se mnogi otoki počasi potapljajo v morje in izginjajo za večno.

Tekmovanje industrije za nafto in ribe
Brez črpanja nafte na Arktiki!Pod arktičnim morjem naj bi se nahajalo okoli 90 milijard sodčkov nafte. Takšna količina bi zadovoljila današnje svetovne potrebe po nafti zgolj za tri leta. Kljub temu se je med velikimi naftnimi multinacionalkami, kot so Shell, Gazprom, BP in Exxon, začel boj za arktično nafto – vsi si želijo iz izginjajoče mase ledu kovati dobiček. Ruska multinacionalka Gazprom je že napadla Arktiko: že letos naj bi na naftni ploščadi »Prirazlomnoye« na severu Rusije začela s črpanjem.

Aprila 2013 sta podjetji Gazprom in Shell razglasili »sodelovanje« pri iskanju nafte in plina v Arktiki.
Črpanje nafte v polarnih območjih je zaradi ekstremnih vremenskih razmer izredno nevarno. Da bi naftna podjetja lahko v arktičnih vodah vrtala za nafto, morajo s pomočjo ogromnih vodnih topov topiti ledene gore in odstranjevati velike kose ledu, da ti ne bi trčili v naftne ploščadi.

Vsako razlitje nafte v Arktiki bi pomenilo neizmerljivo katastrofo: čiščenje nafte med ledenimi ploščami bi bilo brezupno početje. Razlitje nafte bi ta edinstveni ekološki sistem in ljudi, ki v njem živijo, povsem uničila. Shell in druga podjetja v svojem pohlepu okolje izpostavljajo neizmernemu tveganju.

Ohraniti morska naravovarstvena območja
Izginjajoč morski led pa veča apetite tudi ribiški industriji: obetajo se nova, še nedotaknjena lovišča rib. Bolj kot se večni led krči, dlje destruktivnimi metodami lova uničujejo tista območja, ki so bila zaradi ledu do sedaj tudi poleti zaščitena. To ogroža domorodce, ki že stoletja lovijo trajnostno in odgovorno.
Velika večina severnega pola so mednarodne vode, vendar ni nikakršnega mednarodnega dogovora o regulaciji ali prepovedi ribolova na teh na novo nastajajočih območjih brez ledu. Tudi bilateralne pogodbe med Kanado ter ZDA in Rusijo izpuščajo iz svojega prava ogromna območja. A brez regulacije in nadzora Arktiki v nekaj letih grozi enako čezmerno izkoriščanje kot drugim oceanom sveta.

Da bi ropanje preprečili, se Greenpeace zavzema za moratorij na ribolov: opustošenje v stilu Divjega zahoda se lahko prepreči tako, da se zavaruje območja, ki so danes še pod večnim ledom, vsaj do takrat, dokler se ne vzpostavi mednarodni pravno zavezujoč okvir, ki bo zagotavljal varovanje arktičnega ekosistema in ljudi, ki tam živijo.

Zgled: Svetovni park Antarktika
Pred tridesetimi leti je Greenpeace v svoji mednarodni kampanji pozval k zaščiti Antarktike. Na južnem tečaju so države in podjetja želela degradirati naravne vire in zgraditi nove naftne ploščadi. Takrat nihče ni verjel, da je mogoče celoten kontinent razglasiti za naravovarstveno območje.

Vendar je bila svetovna kampanja uspešna: leta 1991 je 42 držav podpisalo dopolnilni sporazum k pogodbi o Antarktiki, ki jo je razglasil za»naravni rezervat, posvečen miru in znanosti«. Leta 1998 je dodatni sporazum stopil v veljavo, med drugim pa vsaj za 50 let prepoveduje izkoriščanje fosilnih bogastev na tem območju.
Greenpeace za Arktiko zahteva vzpostavitev podobnega, s strani ZN zaščitenega območja, v katerem bi bila vsakršno vrtanje za nafto in industrijski ribolov prepovedana.

sw2_main logo_bear rig text

2 Responses to Na tankem ledu – Arktika potrebuje našo zaščito – gostujoči zapis

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.