Gostilna za Gradom sodi med gostilne, ki ponujajo slow food in je precej dobro skrita in širši javnosti dokaj nepoznana, vendar je polna presenečenj – zelo zelo pozitivnih. Njen lastnik Darko Rodica se trudi, da je hrana okusna, prav tako pa tudi zanimiva in da je z vsako jedjo povezana tudi zgodba. Zame osebno je ena izmed najboljših restavracij na obali – zraven bi uvrstil še Gostilno na burji in Hišo Torkla.
Verjetno je vsak od nas, ko smo se peljali od Kopra proti Portorožu opazil grad na hribčku na levi strani in se vprašal, kaj hudiča naj bi bilo to?! No, to ni ta gostilna, vendar je pa precej blizu. Gostilna za Gradom ima naslov Kraljeva ulica 10 in priporočam, da ko jo iščete, da si pomagate z navigacijo.
Zakaj je Gostilna za Gradom nekaj posebnega? Ker to ni sodobna “fensi šmensi” restavracija, kjer jeste s srebrnim priborom in kjer je vse “poštirkano”. Ker ni jedilnika na papirju, ampak sam lastnik pove celotno zgodbo vseh jedi (in to v različnih jezikih) in to je zapakirano v tako čudovito zgodbo, da se je težko odločiti za hrano. V končni fazi poskusiš tiste jedi, ki zvenijo najbolj eksotično – morske ježke, morsko bogomoljko,.. In samo upaš, da se bodo okusi skladali s predstavo. In se! Zelo dobro in zelo zanimivo se povezujejo med seboj. Še posebej, če je družba takšna, da si lahko dovoliš eksperimentirati s sladicami in imaš tako možnost, da jih poskusiš več, oz. da poskusiš tiste najbolj zanimive.
Na koncu, po štirih hodih, se je težko odpraviti domov – ampak definitivno se še vrneš nazaj in poskusiš še vse ostale jedi, katerih imen si niti nisi zapomnil, vendar so zanimiva, predvsem pa narejena z dušo.
Ostale restavracije, ki jih priporočam:
- Restavracija Plavi podrum – Volosko, Opatija
- Vander – hotel in restavracija v stari Ljubljani
- Restavracija Strelec – Ljubljanski grad – Kaval Group
- Gostilna Na burji – Nova vas nad Dragonjo
- Pri lovcu / Al cacciatore – La subida – Krmin / Cormons
- Hiša Franko – Kobarid
- Restavracija Pavus – grad Laško – topshit hrana
- Priporočam – gostilna Johnson – Mošćenička Draga
V bistvu nisem iz napisanega o gostilni izvedela nič. Da je na hribu, da je lastnik tapata (zgolj zavoljo tega podatka se še spomnila na bom na priporočilo, ko se bom peljala po obali). Fotografije hrane povedo, da so barve na krožniku še kako pomembne. Sicer pa prazno do konca. Zadnje čase ne le v tem članku.
Škoda je, da se Had kakršnega smo bili vajeni (iz protesta ali kakršnega koli razloga), že dlje časa spreminja v nekakšen wannabe kulinarični portal. Danes ga dokončno odpenjam iz reading liste.
hvala za iskrenost.. drzi.. in imas se kako prav.. stvari se spreminjajo.. tudi jaz.. in v teh devetih letih sem se precej spremenil..
prazno.. tudi s tem se strinjam.. mogoce.. nekoc.. nekje.. pride spet vsebina..
hvala!