Malce starejše generacije se še spominjajo zim, ko je bilo precej več snega, kot ga je zadnja leta. Delanje snežakov, skakanje v sneg, predvsem pa kepanje so bile aktivnosti, ki smo se jih šli, ko smo šli iz šole domov. Mokre rokavice, rdeči nosovi, zmrznjene noge – spremljevalci aktivnosti, ki smo jih z največjim veseljem počeli.

Kepanje je bilo še posebej atraktivno, ker smo se lahko skrili za ograje in potem iz zasede napadali – vse v igri. Ja, zgodilo se je marsikdaj, da je kdo dobil kepo v glavo, ali pa da so bile naslednji dan podplutbe, ker ledenke so še kako hudo bolele. Tudi kasneje, v prvi resni službi je bilo kepanje nekaj, kar smo se šli na terasi – vsi iz pisarn smo se kepali kot mulci in pri tem uživali.

Sedaj je stanje drugačno. Na OŠ Brezovica so objavili obvestilo na spletni strani (vir):

Spoštovani starši,
v času zimske idile smo poleg veselja deležni tudi manj spodbudnih obvestil o kepanju med učenci in o ciljanju mimoidočih avtomobilov na Podpeški cesti. Da bi zadevo čimprej razrešili, smo bili poleg pogovorov z udeleženimi primorani poseči tudi po bolj restriktivnih ukrepih in smo o tem obvestili tudi policijo.

Ok. Poklicati policijo zaradi tega? Mogoče je sedaj tako v navadi, ker učitelji nimajo pristojnosti, kot so jih imeli včasih. Se pa sprašujem, kaj bo še ostalo otrokom iz generacij, ki se bodo šele rodile?

Ali bodo brez skafandrov sploh smeli iti na zrak? Ali bodo smeli jesti hrano, ki jo prodajajo v trgovinah? Ali bodo celo življenje zaprti za štirimi stenami, kjer bodo uživali v neskončnih prostranstvih interneta in bodo svet doživeli zgolj na ta način!

Ja. Povsem razumem, da je sedaj drugačen svet. Da bi starši poklicali svoje pravnike, če bi otrok kepo dobil v obraz in bi se “tršica” znašla na sodišču. Ampak vseeno je včasih potrebno malce zdrave kmečke pameti. Tukaj je očitno odpovedala – je pa res, da ne vem točno kakšna je bila situacija in kako so jo sicer poskušali rešiti!

p.s.: da ne bo pomote – obsojam obmetavanje vozil s kepami – vendar to lahko taisti otroci počnejo tudi na poti iz šole. In v tem primeru je krivda na strani staršev – njihova vzgoja je tukaj še kako pomembna. In ja, v naših časih si tega nismo drznili početi, saj če bi nekdo ustavil. No, ne bi se dobro končalo za nas, predvsem pa so nam starši vcepili določene norme, ki smo se jih držali!

sprehod_po_snegu_01