Verjetno nisem prvi in edini, ki se je že pred časom spraševal, ali bodo imeli tudi v cerkvah davčne blagajne in ali bo ta sprememba končno uvedla red tudi v cerkve in bo država dobila vsaj davek od sredstev, ki jih cerkev pobere. Ti zneski niso zanemarljivi, saj so ljudje precej darežljivi, ko gre za boga, ali pa ko plačajo različne maše za pokojnike.

Vsaka stvar ima svojo ceno, vendar FUrs za ta način zbiranja sredstev ne predvideva davčnih blagajn, kljub temu  da gre za poslovanje z gotovino in da se točno ve, kakšni so zneski za določene maše, ki jih verniki plačujejo. FUrs to vidi kot prostovoljne prispevke in za katere ni potrebno izstaviti računa!

Po tej logiki, ki se mi zdi povsem napačna in nesmiselna, bi lahko vsak prodajalec imel v trgovini označene cene, vendar bi posloval preko prostovoljnih prispevkov. Namreč na koncu bi zračunal znesek blaga, vendar ne bi izdal računa / bi pa pričakoval prostovoljni prispevek v točno določenem znesku, kot je to v navadi v cerkvi, kjer je cena za mašo točno znana.

Pred leti so obstajali tudi ceniki za storitve v cerkvi, vendar jih sedaj na žalost ne najdem. So pa veliko bolj zanimivi zneski, ki jih cerkev letno pobere od svojih vernikov. Podatki, ki jih je RKC objavila pred leti so bili zanimivi (vir):

  • Škofija Celje 225.540,00 EUR
  • Škofija Koper 744.000,00 EUR
  • Škofija Ljubljana 2.350.000,00 EUR
  • Škofija Maribor 9.152.500,00 EUR
    SKUPAJ 12.472.040,00 EUR

Vendar nikoli niso zapisali, ali so ti podatki zgolj za nabirke. Namreč RKC ima svoje dejavnosti precej dobro razpredene in pobira prostovoljne prispevke tudi za:  poroke, pogrebe, krste, sveta maziljenja,..

V bistvu je RKC več milijonski neobdavčeni biznis, ki ga vsaka oblast pusti pri miru. Mogoče pa je sedaj, ko se “zbira fičnike” in varčuje na vsakem koraku čas, da se uredi tudi to področje na drugačen način, kot je urejeno sedaj. Pač se bo vedelo, s kakšnim denarjem operira cerkev in kam gre ta denar.

Ali protikorupcijsko komisijo dejansko ne zanima, kako kroži ta denar in kje konča? Ali torej cerkev posluje zgolj z gotovino in če, kako ji to uspeva?

Tole je odgovor FUrsa glede davčnih blagajn v cerkvi..

Ali bodo davčne blagajne obvezne tudi za rimokatoliško cerkev, na primer za nabirke, plačila za maše? (vir)

Cerkvene nabirke so prostovoljni prispevki (darovi), ki niso plačilo za opravljeno dobavo blaga in storitev, zato zanje ni potrebno izstaviti računa v skladu z DDV predpisi. Pri cerkvenih nabirkih gre za prostovoljne prispevke (darove) fizičnih oseb, ki niso predmet obdavčitve z DDV, saj ne gre za plačilo dobave blaga ali storitev. Predmet DDV tudi niso donacije, torej zneski, ki ji davčni zavezanec izplača osebam, ki so skladno s predpisi ustanovljene za opravljanje verske dejavnosti in ne gre za plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev.

Tako gre tudi pri pogrebih in mašah lahko za prostovoljne prispevke (donacije). Ker je pogoj za uporabo davčnih blagajn med drugim tudi ta, da mora zavezanec izdati račun za dobavo blaga ali storitev za plačilo z gotovino, posledično zneski, ki se pobirajo v cerkvi kot darovi ali za pogrebe, niso predmet davčnih blagajn.

V primerih, ko pa cerkvene organizacije opravljajo ekonomsko dejavnost za plačilo (npr. oddajanje nepremičnin v najem), pa so te dobave predmet DDV, predpisana pa je tudi obveznost izdaje računa. V primeru gotovinskega poslovanja v slednjih primerih je uporaba davčnih blagajn obvezna.