Če bi ministrstvo za kulturo v skladu z najširšim pojmovanjem kulture bilo zadolženo predvsem zagotoviti kulturen nivo, ki bi nas uvrščal v skupino civiliziranih sistemov, bi lahko šteli, da ministrica Julijana Bizjak Mlakar izpolnjuje svoje poslanstvo in si za dosežen nivo kulture v Sloveniji zasluži vse priznanje.
Toda že ravnanje aktualnega predsednika vlade dokazuje, da v Sloveniji ni kulture v najširšem pomenu besede. Namreč, če bi takšna kultura bila, bi najmanj predsednik vlade, če že ne piscu tega razmisleka, pa vsaj ministrici Julijani Bizjak Mlakarjevi in državnemu zboru argumentirano dokazal, da je ministrica odgovorna za pojav vsesplošnega primitivizma v Sloveniji.
Kmalu po prvih sramežljivo objavljenih informacijah, da namerava aktualni predsednik vlade zaradi neposlušnosti ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar, ki se ne želi ukvarjati z upravljanjem rudnikov v likvidaciji, kar ji je menda naložila vlada, je za razliko od ostalih medijev, ki so v žargonu pravšnjosti pohiteli z zavajanjem slovenske javnosti o vzrokih za odstranitev kulturne ministrice, Damijanov blog objavil članek Ministrstvo za kulturo in rudarstvo, ki duhovito razkriva moralno teologijo naše vlade.
Damijanovo pisanje me je spodbudilo, da sem v želji izvedeti kaj več in v upanju, da bom v skladu s principi moralne teologije izvedel resnico, za kaj pravzaprav gre, sem zaprosil vladni urad za komuniciranje, naj mi odgovorijo na vprašanja, ki so se mi ob branju Damijanovega bloga vsilila v moje razmisleke o kulturi, gospodarstvu, revščini, morali, teologiji, odgovornosti in ostalih pomembnih vprašanjih slovenskega vsakdana. Vladnemu uradu za komuniciranje (UKOM) sem poslal e-pošto (klikni za celotno besedilo), v kateri sem uvodoma ugotovil, da ob prebiranju informacij o napovedanem predlogu predsednika vlade za razrešitev ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar ni mogoče razbrati, kateri sklep vlade ministrica za kulturo ni in tudi ne namerava izvršiti, še manj pa je mogoče ugotoviti, kaj ta sklep vlade ministrstvu za kulturo nalaga. Kot državljan želim vedeti, zakaj v tem sporu dejansko gre, ker je to očitno nazoren primer zamegljevanja odgovornosti pri sprejemanju pomembnih odločitev, zato sem jim zastavil naslednja vprašanja:
Kateri sklep vlade ministrica za kulturo ne izvrši in kaj je vsebina tega sklepa? Prosim, da mi pošljete besedilo tega sklepa. Na podlagi katerega zakona je Vlada sprejela sklep, ki je neizvršen? Kolikšni so finančni učinki neizvršenega sklepa o Rudniku živega srebra v Idriji in iz katere proračunske postavke naj bi bila javna sredstva nakazana Centru za upravljanje dediščine živega srebra Idrija? Kakšen je pravni status Centra za upravljanje dediščine živega srebra Idrija in kako je ta center financiran? Kdo nadzira in preverja finančno poslovanje Centra za upravljanje dediščine živega srebra Idrija in kaj za prejeti javni denar ta center res opravi in ali vlada preverja in kako preverja zakonitost in gospodarnost rabe proračunskih sredstev v tem centru?
Še isti dan sem prejel odgovor, ki me je najprej zaradi hitrosti prijetno presenetil, ko sem ga prebral, pa me je razjezil, ker sem ugotovil, da se UKOM iz mene kot državljana norčuje, saj mi odgovarja, kar ga sploh nisem vprašal. Skratka, UKOM dela natančno po vzoru ravnanja, ki ga predsednik vlade očita Julijani Bizjak Mlakar, namreč, da ne deluje. Bralci lahko sami presodijo, ali sem bil upravičeno jezen in tudi užaljen, če preberejo odgovor UKOM-a z dne 19. 4. 2016 (klikni za odgovor).
Svoje stališče, nejevoljo in sitnost sem nemudoma naslovil spoštovani Andreji Sonc, ki je za svojo plačo javnega uslužbenca delala tako, da ni delala. V ponazoritev, kaj pravzaprav razmišljajo slovenski državljani sem UKOM-u posredoval še zgoraj navedeno pisanje na Damijanovem blogu, ker ne vem, ali UKOM spremlja javno objavljene bloge, ki izražajo vse, kar ljudje zares mislijo, za razliko od medijev, ki pišejo več ali manj le to, kar od njih zahteva naša oblast. Uradne medije UKOM spremlja in zato ima očitno nerealno predstavo o tem, kaj državljani mislimo, zlasti pa je gotovo prepričan, da smo državljani tako zelo neumni, da mislimo, da je vse res, kar naši mediji in urad Vlade za informiranje pišejo. Navedeni gospe sem v pisanju uvodoma ugotovil, da na moja vprašanja sploh ni odgovorila in jo ponovno prosil, da odgovori, kar sem vprašal, saj sporočilo kabineta predsednika vlade, katerega mi je posredovala, ne odgovarja na vprašanja, ki se vsiljujejo slovenskim državljanom glede na informacije objavljene v medijih.
Po tem dopisu me je UKOM ponovno presenetil ponovno s hitrim in izčrpnim odgovorom (za vsebino odgovora klikni tukaj).
Iz prejetih odgovorov in citiranih sklepov vlade jasno razberemo, da ministrica za kulturo ne želi prevzeti monitoringa nad nezalitim delom rudnika živega srebra v Idriji in v rudnikih v zapiranju Zagorje, Senovo in Kanižarica. Monitoring rudniških rovov v rudnikih, naštetih v sklepu vlade, res nima nič skupnega s pojmom kulture, kot ga ozko pojmuje ministrstvo za kulturo, niti nima nič skupnega z najširšim pojmovanjem kulture, kot ga razume predsednik vlade v svojem predlogu za razrešitev ministrice za kulturo. Vsekakor pa iz odgovorov UKOM-a nedvomno sledi, da ne gre za spor o kulturi, temveč za spor o delitvi pristojnosti, za spor o denarju in za spor o tem, katero ministrstvo mora kaj delati. Po pozornem branju odgovora in po primerjavi določb zakonov, ki so pravna podlaga za sprejem sklepov vlade, ki jih ministrica za kulturo odklanja izvršiti, ni mogoče razbrati, kaj je jabolko spora.
Če so v državnem proračunu zagotovljena sredstva za zapiranje rudnikov, nekako ni verjetno, da bi ministrica tvegala svojo razrešitev zgolj zato, ker bi menila, da ni pristojna financirati monitoringa v štirih rudnikih v zapiranju, ker naj bi Center za upravljanje z dediščino živega srebra v Idriji prevzel funkcijo upravljalca zapiranja rudnikov rjavega premoga v Zagorju, Kanižarici in Senovem. Spor je gotovo v nečem, kar iz odgovorov ni mogoče razbrati. Odgovore bo podala ministrica za kulturo, če bo vztrajala pri svoji odločitvi, da se upre diktatu vlade, ki verjetno pomeni, da bo ministrstvo za kulturo moralo odščipniti nekaj proračunskega denarja svojim tradicionalnim uporabnikom, to je različnim ustvarjalcem slovenske umetniške produkcije in ga prerazporediti novemu uporabniku za upravljanje rudnikov v zapiranju, kar je za kulturo in za naš proračun nedvomno jama brez dna. Ministrica je tako postavljena pod kladivo na nakovalu. Umetniki jo bodo seveda napadli in zahtevali njen odstop za vsak izgubljen evro za kulturo, predsednik vlade pa zahteva njen odstop, ker noče ministrica vzeti nase odgovornost pred umetniki za prelivanje proračunskega denarja na nova področja javnega financiranja, ki res ne sodijo v okvir ne široko, ne ozko razumljenega pojma kultura.
Če upoštevamo, kaj ministrstvo za kulturo počne, moramo ugotoviti, da je kultura razumljena v Sloveniji jako ozko in nikakor ne tako, kot jo razume aktualni predsednik vlade. Ministrstvo za kulturo dejansko igra le vlogo organiziranja financiranja izvajanja umetniških programov iz proračuna. Proračun tako financira delovanje ustanov od Slovenskega narodnega gledališča do Slovenske filharmonije, zagotavlja denar za muzeje, galerije, financira filmski sklad in plačuje prispevke za delavno dobo nekaterim svobodnim umetnikom. Proračun nekaj malega prispeva še za založniško dejavnost naših založb. Tako se ukvarjanje s kulturo reducira na financiranje umetniških dejavnosti.
Toda pojem kultura ne zajema le umetniškega delovanja, temveč se nanaša, kot nam to lepo opredeli Slovar slovenskega knjižnega jezika pravzaprav na vsa področja človeškega delovanja. V tem pogledu je kultura celo nekako sinonim za civilizacijo. Gre za razumevanje načina medsebojnega delovanja, človeškega spoštovanja. V civiliziranih sistemih se ljudje med seboj vedejo kulturno, omikano, imajo bonton. V barbarskih sistemih se človeško dostojanstvo ne spoštuje. Kulturen človek se v kulturnem okolju vede omikano. Trudi se biti pozoren do drugih ljudi, jih ne žali, jim ne laže in predvsem dobrohotno pomaga soljudem v stiski. Skratka, kulture nikakor ne moremo meriti le z estetskimi merili, temveč nujno tudi z etičnimi merili, ki nam jasno razmejujejo, kaj je dobro in prav, za razliko od estetike, ki nam pove, kaj je lepo. Tako široko razumljena kultura, kot jo razume tudi slovar slovenskega knjižnega jezika, ki ga je skrbno pripravila Slovenska akademija znanosti in umetnosti, je nedvomno v tem najširšem pomenu, kot to trdi aktualni predsednik vlade, nadvse pomembna za slovensko identiteto. Gotovo se Slovenija lahko šteje med civilizirane sisteme, samo in samo v tem primeru, če Slovenci med seboj in če naše institucije javne in civilne sfere do ljudi ravnajo kulturno. To pomeni, da moramo biti iskreni, pošteni, vljudni, pravno korektni, spoštljivi, odgovorni. Skratka, vsi moramo delovati tako, kot je lepo, dobro in prav.
Če bi ministrstvo za kulturo v skladu z najširšim pojmovanjem kulture bilo zadolženo predvsem zagotoviti kulturen nivo, ki bi nas uvrščal v skupino civiliziranih sistemov, bi lahko šteli, da ministrica Julijana Bizjak Mlakar izpolnjuje svoje poslanstvo in si za dosežen nivo kulture v Sloveniji zasluži vse priznanje. Toda že ravnanje aktualnega predsednika vlade dokazuje, da v Sloveniji ni kulture v tem najširšem pomenu besede. Namreč, če bi takšna kultura bila, bi najmanj predsednik vlade, če že ne piscu tega razmisleka, pa vsaj ministrici Julijani Bizjak Mlakarjevi in državnemu zboru argumentirano dokazal, da je ministrica odgovorna za pojav vsesplošnega primitivizma v Sloveniji. Kamor koli pogledaš, povsod, v gospodarstvu, javni upravi, šolstvu, zdravstvu, policiji, pravosodju, naletiš na neodgovorno, malomarno ali celo namerno škodljivo izpolnjevanje dolžnosti in na zlorabe pri uveljavljanju pravic. Gotovo ni dneva, da v državi, kjer policaji zmerjajo vlado in njene ministre z izrazom: »lopovi«, to je v Sloveniji, ne bi mediji objavili več škandaloznih primerov izrazito nekulturnega ravnanja.
Že sam predlog razrešitve kulturne ministrice je lep primer nekulturnega ravnanja, saj ne vsebuje nikakršne vsebinske razlage, kaj je pravzaprav razlog, zaradi katerega je potrebno ministrico za kulturo razrešiti. Ni mogoče dvomiti, da bi zaradi nedelovanja, zaradi neizpolnjevanja osnovnih pristojnosti ministrico za kulturo morali razrešiti, toda iz tega razloga bi morali razrešiti najprej predsednika vlade in za njim še vse ostale ministre, saj celotna vlada na čelu z njenim predsednikom ne izpolnjuje svojih nalog in tej državi povzroča le škodo. Namesto, da bi vlada skrbela za odpravljanje neenakosti s sistemskim urejanjem možnosti za zaposlovanje in odpravljanje brezposelnosti, namesto da bi pristopila k urejanju razmer v zdravstvu, šolstvu, policiji, pravosodju, namesto da bi uveljavljala odgovorno izpolnjevanje pristojnosti vseh organov v vsakodnevni praksi, spoštovanje prava in namesto da bi zagotavljala možnosti uveljavljanja socialne države, se naš predsednik vlade raje ubada z razrešitvijo ministrice, ki noče na svojo grbo sprejeti odgovornosti za nezakonite transferje proračunskih sredstev za upravljanje rudnikov v likvidaciji.
Naša vlada gradi ograje na meji s Hrvaško, ki povzročajo škodo državljanom, vsekakor pa dokazujejo, da Slovenija ni kulturna država, saj je ograjevanje Slovenije padlo na nivo Ljubljane v bodeči žici med drugo svetovno vojno, ki si ga lahko ogledamo v mestnem muzeju v Ljubljani na razstavi ob praznovanju osvoboditve 9. maja. Če že hodimo po poteh okupirane Ljubljane, bomo po zaslugi kulture naše vlade lahko hodili še po poteh ograjene Slovenije, na katerih bomo lahko nazorno videli, koliko je naša vlada kulturna in koliko si zasluži, da jo državni zbor razreši, ker ne deluje kulturno, ker sploh ne deluje. Kadar naša vlada deluje, deluje izrazito nekulturno, saj kar naprej nekaj zavaja, skriva, se nespoštljivo norčuje iz slovenskih državljanov, se pretvarja, da deluje v javnem interesu in preganja kriminal, pa dejansko nič ne stori, da bi Slovenija uveljavila odškodninsko odgovornost zoper vse, ki so se nezakonito in na škodo javnih sredstev obogatili in skrili denar v davčnih oazah.
Kako je mogoče, da se slovenska izvršna oblast na očeh naroda lahko obnaša tako nekulturno? Odgovor se skriva v moralni teologiji našega aktualnega predsednika vlade. Moralna teologija je omogočila njegovi politični stranki in tej koaliciji priti na oblast, saj so volivci nekako verjeli, da bo novoizvoljena oblast delovala kulturno, da ne bo lagala, ampak bo spoštovala vsaj deset božjih zapovedi, če že ne tudi slovenskega prava.
Tudi predlog za razrešitev kulturne ministrice, kot je obrazložen v odgovoru UKOM-a, je lep primer moralne teologije, ki je v resnici nasprotje vsega, kar si pod moralo predstavljamo. Prav tej negaciji morale pa večina ljudi očitno verjame, saj je ta morala govorjena v jeziku teologije, to je v jeziku, ki mu ljudje verjamejo ne zato, ker bi bil to jezik resnice, temveč mu verjamejo, ker gre za jezik zapovedi. To je jezik, ki nam pove: »Moli in delaj. Trpi in nič ne razmišljaj. Bodi hvaležen za kruh tvoj vsakdanji. Oprosti grehe grešnikom, ker ne vedo kaj delajo. Veruj, čeprav ne razumeš in razumi, da ne smeš misliti. Izvršuj povelja nadrejenih in teptaj pravice drugih in ne upiraj se oblasti, ki tepta tvoje pravice. Če te oblast klofuta po levem licu, ji nastavi še desnega. Itd.«
Primer razrešitve ministrice za kulturo, ki je le še vprašanje časa, nam torej dokazuje, da moralna teorija naše oblasti ni kulturna nič bolj in nič manj, kot naše ministrstvo za kulturo, saj oba pravzaprav sploh nista kulturna.
Če sledim obrazložitvi predloga predsednika vlade za razrešitev ministrice za kulturo, ta predlog podpiram pod pogojem, da naš državni zbor razreši vse ministre s predsednikom vlade vred, ker dejansko vsi skupaj ne delajo kulturno, zaradi česar je življenje v Sloveniji čedalje revnejše, čedalje manj dostojno, skratka v najširšem pomenu te besede čedalje manj kulturno. Za to vsesplošno stanje v naši kulturi sta v prvi vrsti odgovorni zakonodajna in izvršna oblast, ki kreirata sistemski primitivizem v vseh pojavnih oblikah našega družbenega življenja.
Ker Državni zbor verjetno ne bo izpolnil mojega pogoja za podporo razrešitvi kulturne ministrice, pa dajem Julijani Bizjak Mlakar priznanje za njeno uporniško držo, čeprav razlog ni skrit v kulturi, ampak preprosto v dejstvu, da se ministrica brani prevzeti na svojo grbo odgovornost za najverjetneje nezakonit in netransparenten način financiranja upravljanja z rudniki v likvidaciji, ki bi jo morala prevzeti po skrivnostnem sklepu vlade, ki ga omenjajo mediji, UKOM pa ga posreduje šele po zelo odločni zahtevi in to kljub temu, da iz tega sklepa ni mogoče razbrati, za kaj pravzaprav gre. Če ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar ne bo podlegla dobronamernemu pritisku svojega strankarskega predsednika in bo vztrajala pri svoji odločitvi, da odbrani svojo čast pred državnim zborom, bomo nemara izvedeli zakaj dejansko gre.
No, da, možnosti so majhne, kajti verjetno se bo premislila in bo v postopku prepričevanja svojo odpoved razkrivanja resnice verjetno dobro unovčila. Kakor koli, prav kmalu bomo priče razrešitvi, ki pa gotovo ne bo v prid slovenskih davkoplačevalcev, ki bodo še naprej pridno s svojo revščino plačevali kulturo moralne teologije naše politike. Sicer pa prav kmalu razrešeni ministrici Julijani Bizjak Mlakar svetujem po Prešernu:
»Kako hočeš bit poet
In ti pretežko v prsih je nosit
Al pekel, al nebo?
Stanu se svojega spomni,
Trpi brez miru.«
Stanko Štrajn – več Premislekov in kritik zdravega razuma na http://www.prometej.eu
Gostujoči zapis je kategorija namenjena bralcem bloga had. Marsikdo ki bere bloge, tudi zapiše kakšno zanimivo stran, jo fotografira, vendar si zaradi parih prispevkov ne želi odpirati bloga. Nekaj časa sem okleval, premleval, če si res želim tega in ugotovil, da moram narediti nekaj v to smer, sicer izgubi pomen par stvari, ki jih že ves čas bloganja zagovarjam. Namreč najti sinergijo z ljudmi, ki so kompetentni in sposobni in vedno veliko in jim ponuditi, da prispevajo zapise, mnenja, fotografije.
In tukaj vam dajem možnost. Vaše zapise bom objavljal zapise v kategoriji Gostujoči zapis.
Kaj dobite vi? Prostor za objavo na enem najbolj obiskanih blogov v Sloveniji je v bistvu vse kar vam lahko ponudim. In to, da vas bo prebralo veliko več ljudi, kot če bi bili na svojem. Na žalost si ne morem privoščiti da bi plačeval vaše prispevke, tako da je to pro-bono. Kaj dobim jaz? Vsebino, ki se bo razlikovala od moje in bo mogoče pritegnila še kakšnega bralca več.
Pravila igre morajo biti vnaprej jasna:
- vsak prispevek bom prebral in presodil če je primeren za objavo. Če bo odgovor negativen, ga bom tudi poskusil obrazložiti preko maila.
- zapisi naj bodo informativni, oz. naj imajo svojo vsebino (tega, kaj je kdo jedel za zajtrk, ne bom objavljal)
- trači, ki nimajo nobenega verodostojnega dokaza, ne bodo objavljeni
- politična stališča naj bodo podkrepljena z dejstvi in ne zgolj natolcevanje
- če boste poslali fotografije, naj bodo vaše avtorsko delo (fotke iz interneta objavljate na Siolu!)
- komercialni zapisi o tem, kako je vaš portal oh in sploh, ne bodo objavljeni
- obvezno mi morate sporočiti kako naj vas podpišem
Če je še kakšen predlog, vprašanje, diapozitiv, karkoli, me lahko kontaktirate na mail info @ had.si, kamor lahko tudi pošljete svoje prispevke.
