Polna luna. Sobota. Povsem navaden dan. Ampak med vožnjo po naših avtocestah sem prišel do zanimivega zaključka. Polna luna vpliva na voznike in posledično je vožnja po avtocesti precej bolj naporna, kot sem je sicer navajen. Mogoče ni bil razlog v polni luni, ampak sem dejansko naletel na voznike, ki so bili tisti dan na spidu.

Zadnje čase sem postal umirjen voznik. Po avtocesti vozim zmerno, brez naglega zaviranja, brez nesmiselnega prehitevanja, predvsem pa brez provociranja in “ablendanja”. Mogoče sem odrasel, mogoče pa se mi samo ne da več početi teh stvari.

Tudi v soboto je bilo tako, ko sem se vozil proti Ljubljani. Vožnja po voznem pasu s hitrostjo 120 km/h. Ko sem opazoval vozila na prehitevalnem pasu se mi je zastavilo zanimivo vprašanje – od kdaj imamo pri nas najvišjo dovoljeno hitrost na avtocesti postavljeno na 180 km/h? Vsaj toliko so namreč vozila, ki so vozila mimo mene, drvela po avtocesti. Seveda sem parkrat preveril, če slučajno jaz ne vozim prepočasi, vendar ni bil to vzrok.

Ko mimo tebe švigne kombi, ki “ablenda” vozilo pred seboj na prehitevalnem pasu, potem veš, da je vrag vzel šalo. Ampak na srečo ni bilo veliko prometa in so tudi višje hitrosti funkcionirale dokaj normalno. Dokler ne pridem do obvoznice in pred Novimi Jaršami se vključim v promet.

Vozim po voznem pasu s hitrostjo 105 km/h, preverim situacijo za seboj – nikogar, nakažem spremembo pasu s smerokazom in začnem s prehitevanjem tovornjaka. Trije v vrsti in med njimi skoraj nobene varnostne razdalje. Takrat opazim, da se mi z “raketno” hitrostjo približuje srebrn Audi, ki mi “ablenda” na daleč. Ne morem se mu umakniti, prav tako pa ne bom zaradi nekoga pospeševal kot pri norcih. Ker sem že mimo drugega tovornjaka, se odločim, da nakažem spremembo pasu z žmigavcem. Prehitim še tretji tovornjak in poskušam zapeljati na vozni pas.

Vendar se je Audi odločil, da me prehiti po desni strani! #wtf. Ostanem na prehitevalnem pasu. Audi je imel nesrečo, saj ga je vozilo na voznem pasu “zaprlo” in ni mogel mimo in me prehiteti.

Ker se mi res ne da ukvarjati z bedaki in norci na cestah, iščem priložnost, da čim prej zapeljem na vozni pas – vendar se tukaj vključujejo že vozila iz uvoza pri Šmartinski cesti.

Ostanem na prehitevalnem pasu, ko vidim, da se mi Audi še enkrat približuje z zelo veliko hitrostjo. Ker imam pred seboj par vozil in tudi prehitevalni pas je poln, se mu ne morem umakniti. Ko gledam v vzvratno ogledalo, dobim občutek, da sem v filmu Mad Max, ko me nekdo hoče odstraniti. Audi mi vozi za ritjo par centimetrov in mene dejansko zgrabi rahla panika.

Kaj če mi v tem trenutku kdo, brez smernika, zapelje na prehitevalni pas? Če bom zaviral, bom dobil Audija v rit in verjetno se ne bo končalo dobro. Pogledam še enkrat v ogledalo in vidim manevriranje Audija. Zapelje čez vozni pas na odstavni pas in prehiteva – ne samo mene, ampak še par vozil, ki so bila očitno prepočasna zanj. Sunkovito zapelje nazaj na čez dva pasova in se pelje naprej po prehitevalnem pasu.

Do izvoza Bežigrad po desni strani prehiti še dve vozili in vozi vozilom par centimetrov za ritjo. No, na srečo se vsaj na tem delu, ki sem ga imel možnost videi, ni zgodila nesreča, ali karkoli drugega. Ampak dejstvo je, da takšni vozniki ne sodijo na naše ceste.

Kaj pa če bi jaz, v trenutku, ko mi je vozil za ritjo par centimetrov, moral zavirati? Verjetno danes ne bi pisal o tem dogodku, kajne? Upam, da je vozniku Audija uspelo varno pripeljati na cilj in da ni vmes “ubil” nikogar.

cesta4