Živimo v letu 2017, vendar se komuniciranje na družbenih omrežjih še vedno prodaja kot vroče žemljice. Obstaja cel kup “nasvetov”, kako najboljše komunicirati s svojimi potrošniki na družbenih omrežjih. Glede na to, da je to mantra že neskončno let, bi bil mogoče že čas, da se uporabnike začne tudi poslušati in razumeti.
- Paru, ki dobi več lajkov, Antena časti nove joške
- Lajkaj, komentiraj, označi 3 prijatelje in sodeluj v nagradni igri / Facebook
- Zgodbe prodajajo – če jih govorijo pravi ljudje
- Facebook ni kul / 20 minut za ban objave gole fotke / 13 ur za odstranitev filma umora!
Zelo veliko Facebook strani še vedno uporablja enake metode, kot so se uporabljale pred mnogimi leti:
- da se objavlja trenutno aktualne teme
- da se ob petkih zaželi vsem čudovit vikend s primerno fotografijo
- da se objavlja smešne slike
- da se pod vsako objavo na družbenih medijih zapiše še vprašanje (primer: Kaj pa vi mislite? A bi dali big LIKE za tole?)
Verjetno je sedaj že približno jasno, v katero smer bo šel tale zapis, kajne?
Če sem pred mnogo leti verjel, da bodo družbeni mediji naredili revolucijo na področju interneta, se sedaj čedalje bolj zavedam, da so poneumili ljudi, ki družbene medije povsem nekritično vzamejo zdravo za gotovo – saj poznate primere, ko so si ljudje želeli, da bi bil Facebook rdeč in klikali na aplikacije in ko so želeli videti, kdo je preverjal vaš profil…
Našteval bi lahko zelo dolgo, ampak se zavedam, da je neumnost neomejena. Vendar se bom rajši osredotočil na temo, ki mi je bolj zanimiva in me precej bolj inspirira, kot pa me jezijo takšne in drugačne neumnosti, ki se dogajajo na družbenih omrežjih.
Kdaj bodo znamke začele poslušati svoje potrošnike?
Znamke so prisotne povsod. Z nami komunicirajo na družbenih omrežjih, pojavljajo se na televiziji v obliki oglasov, nagovarjajo nas iz časopisov, billboardov. Znamke so povsod, če se tega zavedamo, ali pa tudi če se ne. In v bistvu je znamkam pomembno, da se jih mi zavedamo – oz. da nas spomnijo, ko smo v trgovini pred polico, da kupimo njihov izdelek.
Vendar imamo rahel problem v tej enačbi. Znamke za svoje aktivnosti angažirajo agencije, ki jim potem predlagajo različne kreativne rešitve, ki jih dobijo na podlagi analiz trga in raznih statistik. Statistično gledano je vzorec povsem pravi in vse te stvari “štimajo”, vendar marsikdo pozablja, da smo potrošniki živa bitja, ki se nas ne da “zapakirati” v številke in na podlagi tega delati odlične akcije, ki bodo pospeševale prodajo in katerim bomo potrošniki od navdušenja ploskali. Ta permisa je napačna in počasi se bo potrebno zavedati, da smo potrošniki tisti, ki narekujemo, kaj si želimo od znamk in kako naj se znamke do nas obnašajo. Da ni več dovolj, da kreativci naredijo akcijo, ki bo na festivalih pobirala nagrade, ampak bo potrebno narediti akcijo, ki jo bomo potrošniki vzeli za svojo in s katero bo znamka dejansko prodala več svojih izdelkov.
primer: znamka A (avtomobilistična) se odloči, da investira v oglaševalsko akcijo 500.000 eurov. Na začetku akcije se postavijo nekateri cilji, oz. število prodanih vozil. kreativci osmislijo akcijo, ki je super in viralna in medijski planerji zakupijo najboljše termine na televizijah, mesto pa preplavijo oglasi. Engagement se fura preko družbenih omrežij in cel kup promocijskih tekstov je v medijih. ko se akcija konča, se naredi prerez – ugotovi se, da se je v času akcije prodalo natanko 15 vozil več, kot pa statistično gledano v istem obdobju v prejšnjih letih. Z rezultati se ne bo nihče hvalil, ker niso posebej dobri, ampak se bo prikazalo število novih lajkov, število objav in vse skupaj se bo zapakiralo v dober engagement z uporabniki!
wrong: če bi bil jaz znamka (na srečo nisem!), bi si želel precej drugačne igre – na začetku akcije bi postavil željene cilje in od agencije zahteval, da naj naredi akcijo, ki ne bo “brand akcija”, ampak bo prodajno uspešna. ne zanimajo me nagrade na festivalih, ampak si želim prodanih 150 vozil več!
Če bi agencija uspela narediti takšno akcijo in dati “jajca” v ogenj – znižati osnovno ceno, vendar pri preseženi prodaji vozil, določeni na začetku, bi ji jaz dal 15% več denarja za akcijo. Kar bi bilo edino “fair” v tem primeru. S tem bi se odvzela patina, ki se drži oglaševanja, da je to metanje denarja skozi okno. In v takšnem primeru ne bi bilo dovolj zgolj narediti očem všečno akcijo, ampak bi bilo potrebno narediti precej več za to.
Znamka, oz. skrbniki znamke – v tem primeru tudi agencije, bi morale začeti (končno!) poslušati svoje potrošnike. Namreč ravno v nas se skrivajo odgovori na takšna in podobna vprašanja, na katere sicer obstajajo tudi drugačni odgovori, ki so zapisani v analizah, vendar so veliko bolj preprosti, če se nam jih zastavi in če znamka dobi odgovor iz prve roke. V tem primeru potrošnik dobi dejansko občutek, da znamka z njim komunicira in da si želi naših nasvetov, oz. da znamko celo dejansko zanima naš pogled na njih.
