Lansko leto sem se spraševal, če zgodbe res prodajajo? Glede na to, da je “content marketing” poleg “inbound marketinga” zadnja leta trend med “buzzwordi” v Sloveniji, bi verjetno marsikdo dal roko v ogenj, da to pa “zaprmej” drži. In nekatera podjetja zelo dobro živijo od tega – na srečo sem imel v življenju precej stikov tako z naročniki kot agencijami, ki so verjeli, da bodo zgodbe spremenile njihov svet.

Če se vrnem par let nazaj, ko je bil Facebook na pohodu, so vsi verjeli v isto zgodbo – Facebook je tisto orodje, ki bo dvignilo posel v nebo. Ali se je to zgodilo, bi morala povedati podjetja sama, predvsem tista, ki so vložila neskončno velike zneske denarja v promocijo in zbiranje “lajkov” na Facebooku. Niti ne dvomim, da je marsikomu uspelo tudi s pomočjo Facebooka in ostalih komunikacijskih kanalov spremeniti dojemanje blagovne znamke s strani potrošnikov – vendar so še vedno nagovarjali že prepričan. Vse ostale so večinoma pozabili. In če se zavedamo, da je zunaj velik “pool” neprepričanih, bi bilo precej bolj smiselno se ukvarjati z njimi.

Kozmična sila nas vrže v leto 2016, ko Facebook spreminja algoritme in posledično se “organski doseg” objav na Facebooku zmanjša. Zmanjša se število konverzij, predvsem pa se zmanjša interes ljudi, ki že pet in več let konzumirajo “enako sranje”. Content – beseda, ki bo rešila svet.

Vsi postanejo “content creatorji”, “content curation” se odlično prodaja. Dobimo vsebine in dobimo nove poslovne modele – pisanje vsebin postane trend. Ljudje so navdušeni. No, ne pretirano, saj če pogledamo malce izven okvirjev – vsebine so obstajale že od nekdaj. In ljudje so jih konzumirali – mediji delajo točno to že od začetka svojega obstoja.

Pa res zaupamo zgodbam? Ali res zaupamo tekstu na spletnem mestu, ki ima vmes dva “CTA” gumbka? Mogoče. Mogoče pa tudi ne, saj ljudje vseeno nismo več tako butasti. Dasiravno razcvet “fake newsov” ne govori v prid moji tezi, pa se mi vseeno dozdeva, da smo ljudje vseeno postali malce bolj skeptični do vsega.

Sedaj, po uvodu, pridem do bistva tega zapisa. Najlažje bo to prikazati plastično. Preprosto vprašanje. Komu bolj verjamete?

  • blagovni znamki, ki z vami komunicira preko različnih komunikacijskih kanalov – pa vendar je zadaj dobro premišljena in s precej sredstvi postavljena oglaševalska akcija
  • kolegu / znancu / “vplivnežu”, ki govori zgodbo o blagovni znamki

Sam se nagibam k drugi alineji in v bistvu je povsem vseeno, če je to plačano, če je zgodba iskrena in ni zaigrana – recimo primer bi bil, če bi nekdo hvalil Adidas, v resnici pa bi prisegal na Nike. Takšne stvari se precej hitro odkrijejo in potem ni več poti nazaj.

Če smo pred leti verjeli, da so zgodbe dovolj, se sedaj vse skupaj transformira v smer, da zgodbe brez pravih pripovedovalcev niso več vredne piškavega groša. Naročniki se bodo tega začeli zavedati takrat, ko bo vse skupaj že prepozno in bo prišel kakšen nov trend – sedaj smo v trendu “influencerjev”, vendar pozor – tudi influencerji brez zgodb ne pridonesejo ničesar k celotni sliki, ki jo želi podjetje narisati.

Rešitev? Poiščite relevantne ljudi, ki bodo z vami skupaj razmišljali o vašem “brandu”, predvsem pa, ki bodo empatični do njega. Z njimi boste lahko delali dobre stvari, ki jih bodo potrošniki tudi razumeli, predvsem pa se bo spet povrnilo zaupanje potrošnikov v vašo blagovno znamko, storitev, ali pa produkt.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.