Letos bodo potekale predsedniške volitve. Tista funkcija, ki je povsem nepotrebna, saj je bila v zadnjih letih popolnoma izmaličena, predvsem pa je namenjena lastni promociji. Posledično so tudi imena, ki se pojavljajo kot kandidati za predsednika več ali manj samopromocijska – Damjan Murko, Dominik Kozarič, Žiga Papež, Zmago Jelinčič Plemeniti, Borut Pahor, Milan Jazbec, Marjan Šarec.

Jeap. Zanimiva bera kandidatov, ki dokazuje, da je predsednik RS samo še figura, ki skrbi za lastno promocijo in za čim lepše fotografije na Instagramu. In ob vsem tem se mi zastavi dokaj preprosto vprašanje – če so nekateri povsem poteptali funkcijo predsednika, ali sploh še potrebujemo to funkcijo? Retorično vprašanje – seveda potrebujemo predsednik in seveda potrebujemo všečnega predsednika, ki vam lahko v naslednjem trenutku skoči iz škatle čokolina, ali pa kosmičev.

Seveda so to šarado okoli volitev za predsednika izkoristili nekateri znani samopromotorji in se odločili, da dobijo svojih 5 minut slave in tako širnemu svetu povedo, da še vedno obstajajo. Prvi, ki je to izkoristil je bil seveda Damjan Murko. Kako bi bilo lahko drugače. Če ne bo on izkoristil priložnosti za omembe v medijih, potem je ne bo nihče. Si ga prav predstavljam kako postreže s hrano Trumpu, ko pride na obisk (ja, z nečim se mora tudi Murko preživljati).

Drugi, ki se očitno šlepa na to je Dominik Kozarič. Ko sem včeraj slišal, da namerava kandidirati, sem moral najprej premisliti od kje mi je znan – pesem reka luči je bil njegov hit pred približno 1000 leti. Očitno se namerava vrniti iz Španije nazaj v Slovenijo in potrebuje službo, kjer ni treba veliko delati, dobiš pa veliko promocije. Mogoče bi lahko Putini zapel kakšno svojo pesem kdaj??

Žiga Papež. Naj bi bil komik. Ampak se mi niti ne sanja. Če bo dobil dovolj omemb v medijih, potem mu lahko celo uspe postati znan. Kajti v Sloveniji je povsem preprosto iz nič ustvariti, s pomočjo medijev, nekaj. Zapakirati in dobro prodajati. Mediji zelo dobro to obvladajo in različni samopromotorji, ki imajo znance med novinarji in jim priskrbijo “samopromocijske” objave.

Ostali kandidati so že dlje časa znani in imajo malce več znanja in poznavanja kako funkcionira funkcija predsednika RS. Ampak ja, takle mamo v Sloveniji, kjer lahko vsak kandidira za predsednika. Tudi Damjan Murko in če sklepam po ZDA in Trumpu, potem obstaja celo možnost, da postane Murko predsednik. No, v takšnem primeru se preselim na Islandijo, da si bom do konca življenja lahko hladil živce.

Škoda. Nekoč je bila funkcija predsednika čislana, predvsem pa je imela neko svojo agendo. Sedaj od nje ni ostalo več in je kot takšna mrtva. Mogoče je podobnost z našo državo povsem naključna, ampak definitivno obstaja!