Po skokih v slap Peričnik in Triglavsko Bistrico me je pot vodila čez Vršič, proti izviru Soče. Kljub temu, da je bilo napovedano lepo vreme, me je dež presenetil, ko sem parkiral avto in se odpravil po označeni poti proti izviru Soče.

Ko sem hodil po precej drsečih skalah do izvira, sem razmišljal o tem, če bom sploh lahko skočil v vodo. Ko sem pred seboj zagledal smaragdno zeleno vodo, je bila odločitev sprejeta v hipu.

Naročite se na moj YouTube kanal – https://www.youtube.com/ronikordis

Izvir Reke Soče

Malce klavstrofobičen občutek se je sicer porodil in tudi dež, ki je padal ni bil najbolj prijeten sopotnik. Vendar sem se vseeno preoblekel in skočil v izvir Soče.

No, tako hitro, kot sem skočil, sem tudi splezal ven, saj ima Soča na izviru temperaturo 7 stopinj. Ni ravno temperatura, da bi jo hvalil, kajne? Sestop je bil malce bolj počasen, saj je deževalo vse močneje in v nekem trenutku sem bil prepričan, da sem zaključil s skakanjem v hladna jezera / reke / slapove. Ko sem prišel do avta in se malo segrel, sem se odločil, da grem naprej proti Bovcu.

Slap Boka

Pred časom sem opazil fotografije slapu Boka, ki jih je objavil kolega na Instagramu. Čudovit slap, predvsem pa misel na hladno vodo sta me prepričala, da si ga grem ogledati od blizu. Označena pot vas ne bo pripeljala do samega slapu – ampak do razglednih točk, kjer boste lahko občudovali enega izmed večjih slapov v Sloveniji.

Po približno 30 minutah hoje, se je pred menoj odprl razgled za milijon dolarjev. Na eni strani slap Boka, na drugi strani pogled na reko Sočo in mogočne vršace okoli. Glede na to, da je nemogoč dostop do slapu po tej poti, sem se odločil, da grem po strugi in da poiščem kakšen tolmunček, kjer bom lahko skočil v vodo.

Voda je imela okoli 10 stopinj in je bila tako čista, da sem jo mirne duše pil. Tudi skok je bil prijeten, predvsem pa je bilo prijetno martinčkanje po skoku na vročih skalah. Mogoče bom naslednjič šel do slapu raje po sami strugi, kot pa po označeni poti in bom imel več sreče.

Slap Kozjak

Glede na to, da sem že večkrat slišal o slapu Kozjek, je bila to moja naslednja destinacija. V Kobaridu greste proti Napoleonovemu mostu in ko ga prečkate zavijete levo. Pustite vozilo na parkirišču in se peš odpravite proti slapu Kozjak, ki je skrit v soteski.

Po približno 20 minutah hoje boste prišli do pričetka vhoda v sotesko, ki je čudovito urejena, predvsem pa je zanimiva za večje število obiskovalcev, ki pridejo tja v natikačih, visokih petkah in “kroksih”. Jeap. To je realnost.

Slap Kozjak vas pričaka povsem na koncu in popoldan je bilo že precej temno. Naslednjič si ga moram ogledati dopoldne, ko pade več svetlobe vanj. Čudovita barva vode, temperatura je bila okoli 11 stopinj, ni prepričala samo mene, da se vržem vanjo, ampak tudi par mlajših turistov, ki so bolj kričali, kot pa uživali v plavanju.

Kljub hladni vodi, mi je prijala ledeno hladna osvežitev, škoda le, kot sem že prej omenil, da ni bilo več svetlobe, kajti v tem primeru bi bile barve res pravljične.

Pet lokacij in pet skokov v enem dnevu je bilo povsem dovolj, da sem se prijetno utrujen odpeljal proti domu in vmes razmišljal o naslednjih destinacijah. V tem delu Slovenije je še cel kup zanimivih slapov in izvirov, ki jih je potrebno obiskati, predvsem pa, kjer se je potrebno vreči vanje.

Če ima kdo kakšno idejo, kje je kaj resnično hladnega – na dan z besedo!

p.s.: ne počnite tega sami, če se vnaprej ne prepričate, da je voda v kateri skačete dovolj globoka in da vam temperatura vode ne bo povzročila kakšne zdravstvene težave.

One Response to Kako sem skočil v izvir Soče, slap Boka in slap Kozjak in preživel

  1. Matija pravi:

    Hej… Vrjetno si se zatipkal, v drugem odstavku pri slapu Boka, si vrjetno imel v mislih reko Sočo in ne Kolpo ;) uživaj v mrzlih vodah.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.