#vsismoprecednik / kaj mene zanima o kandidatih za predsednika?

Spisek kandidatk in kandidativ za predsednika RS je vsak dan večji. Imena, ki se pojavljajo zadnje čase, me rahlo presenečajo, vendar je očitno, da si vsak želi svojih 5 minut slave, da lahko v medijih razlaga o svojih pogledih na predsedniško funkcijo, predvsem pa, da se “brendira”.

Kdo so sedaj kandidati? Uradna kandidata sta: Ljudmila Novak (s tremi podpisi poslancev) in Marjan Šarec (ki je zbral 3000 podpisov). Ostali kandidati: Borut Pahor, Milan Jazbec, Angelca Likovič, Boris Popovič, Andrej Rozman – Roza, Suzana Lara Krause, Jožef Jarh, Damjan Murko …

Kaj mene zanima o kandidatih za predsednika? Glede na to, da je funkcija predsednika postala “klovnovska” in da bi bilo sicer veliko boljše, če je sploh ne bi imeli, bi jaz zastavil par vprašanj kandidatom – na podlagi katerih bi se odločil za podporo kandidatu. Zavedam se, da je funkcija predsednika bolj kot ne na papirju, vendar bi si vseeno želel imeti nekoga, ki ima hrbtenico in ki ima jasno definirana stališča do nekaterih vprašanj:

  • katere jezike govorite
  • legalizacija marihuane DA / NE
  • splav DA / NE
  • verouk v šolah DA / NE
  • evtanazija DA / NE
  • odnos do drugače spolno usmerjenih
  • odnos do migrantov
  • v kaj verjame kandidat

Iz teh odgovorov bi dobil približno sliko o stvareh, ki me zanimajo pri kandidatu. Glede na to, da bodo vsi kandidati in njihovi štabi stavili največ na družbena omrežja – ja, spet nas bodo mesec dni nagovarjali prijazni “kandidati”, ki bodo kasneje poniknili in ne bodo več obstajali njihovi profili, pa imam par nasvetov tudi za njih in njihove štabe.

  • Facebook kot podporni kanal za spletno mesto in temu primeren tudi način komunikacije
  • Twitter račun kot dodaten kanal, preko katerega se vrši obveščanje javnosti

Če kandidat za predsednika še nima Facebook računa, se mu najprej naredi strategijo – kaj se bo objavljalo, kakšen ton komunikacije bo, pogostost objav in predvsem se naredi premišljen plan kdo je njegova ciljna javnost za katero se tudi nameni oglaševalska sredstva na začetku za pridobivanje oboževalcev. Glede na to, da so kandidati dokaj izpostavljeni, je tudi nabiranje oboževalcev precej bolj preprosto, kot pri kakšnem drugem produktu, ali podjetju.

Objave na Facebooku morajo biti obvezno povezane s tem kaj on predstavlja, kaj dela, kje hodi in kaj je njegov cilj na volitvah. Predvsem poudarek na fotografijah in brez vsakršnega šuma. V končni fazi gre za funkcijo predsednika in posledično se pričakuje primeren nivo!

Za različne dogodke, ki jih ima kandidat se organizirajo eventi, ki se uporabijo za vabljenje, prav tako se kreira par anket, s katerimi se preverja mnenje. Glede na to, da se na Facebooku hitro najdejo “brand ambasadorji”, je poudarek na tem, da se jih izkoristi v tej smeri in da se z njimi dela s pravo mero zaupanja, saj le ti pomenijo veliko za vso komunikacijo, ki poteka na Fb-ju.

Na FB-ju lahko objavlja ekipa, ki stoji za njim.

Twitter profil predsednika se uporablja predvsem za hitre novice, oz. povzetke novic, ki se jih želi čim bolj “subtilno” sprožiti v javnost. Obvezno se mi zdi, da  kandidat sam tvita, ker s tem pridobi zaupanje uporabnikov.

V nasprotnem primeru, kljub temu, da je Twitter uspešen in viralen, je potrebno imeti pripravljene odgovore na vsa vprašanja, ki lahko pridejo – uporabniki pričakujemo odgovore ASAP. V komunikaciji je potrebno upoštevati tudi to, da smo ljudje vizualni – torej objave fotografij iz terena. V tej komunikaciji je potrebno upoštevati precej stvari, ki so pomembne za Twitter – izgradnja baze sledilcev, čas objav, pogostost objav, predvsem pa kaj se objavlja.

Čas po volitvah – čas, ki ga večina kandidatov, oz. strank pozabi. Namreč ne zavedajo se, da se prvi dan po volitvah začne že delo za naslednje volitve, oz. da je potrebno vzdrževati stike in komunikacijo s svojo bazo (oboževalci in sledilci), posledično je treba najti tudi strategijo, ki bo zapolnila ta čas, kar pa je zopet odvisno od politika.

Seveda pa ne bi pozabil še na par pomembnih stvari:

  • pogovor, oz. pijača s svojimi Twitter/Facebook sledilci nekje na očeh javnosti
  • srečanje, oz. miting z ostalimi predsedniškimi kandidati, kjer bi bila debata o novodobnih zadevah, brez vpletanja politike
  • vpletenost uporabnikov Facebooka v predloge, oz. izboljšave, ki jih lahko ponudi predsednik in nagrade (večerja s predsednikom!)
  • družbena omrežja so pogosto zelo zavajujoča in rezultati anket na njih niso dejanski odraz stanja!

Recimo. Glede na to, da sedaj gledam to abotno “predsedniško tekmo”, pa se sprašujem, če bomo sploh dobili kakšne pametne vsebine, predvsem pa, kakšna bo komunikacija na spletu in družbenih omrežjih. Zaenkrat izgleda vse skupaj precej “švoh”.

 

  1. ZAKAJ NE BOM VOLIL ANGELCE LIKOVIČ
    1. Spoštuje deset Božjih zapovedi.
    2. Vtika se v sodne procese, o katerih nima pojma.
    3. Zavzema se za rojstvo vseh spočetih nerojenih otrok – tudi takih, ki so bili spočeti na divji najstniški zabavi pod vplivom 10 jegrov in katerih starši niso zreli za starševstvo – ker je bolje, da po težkem otroštvu postanejo kriminalci, kot pa da jim težko prihodnost prihranimo.
    4. Sprožila bo postopke, da se nakradeno premoženje elite, ki so ji ga zasegli komunisti, vrne eliti.
    5. Okrepila bo policijo in vojsko, da bosta lahko učinkovito varovali naše ksenofobe pred grozljivimi muslimani.
    6. Ne bo dovolila obdavčenja nesramno bogate elite.
    7. Ker ni nikoli prerasla otročjega odpora do vsega “čudnega” in neznanega, ne bo dovolila posvojitev otrok v razmerja dveh moških, dveh žensk, transseksualcev in queerseksualcev.
    8. Vladala bo (če bo) Angelca, ki jo bodo izvolili nazadnjaški, neuki, do vseh sovražni državljanke in državljani.

    Angelca, prosim, pusti politiko pri miru pa pejt pravnukom kvačkat štumfe.

Komentarji so zaprti.