Ko sem pred časom dobil vabilo BMWja na odkrivanja Štajerske in Prekmurja z BMWjem i3 sem v istem trenutku potrdil svoj prihod. Šele kasneje sem šel preveriti itinerarij in odkril, da se na njem skriva cel kup zanimivih stvari. Predvsem pa mi je bilo všeč, da so nas povabili na odkrivanje Prekmurja in zanimivih, predvsem pa drugačnih zgodb, kot sem jih navajen sicer.

Prvi dan odkrivanja se je začel že ob 8. uri v Ljubljani v Kristalni palači, ko smo dobili vsak svoj BMW i3 podjetja AvantGo, ki omogoča car sharing. Naložill sem si njihovo aplikacijo, fantje iz AvantGo so nas poučili o uporabi in nam omogočili uporabo vozil in s telefonom sem odklenil vozilo in smo šli na pot proti Mariboru.

Kljub temu, da sem bil rahlo skeptičen o dometu BMWja i3, smo prišli na cilj brez problema – ne, nisem vozil “varčno”, predvsem pa sem imel prižgano ogrevanje sedežev, klimo in vse ostale pritikline, ki jih to vozilo ponuja.

  • Prva postaja na naši poti je bila oblikovalka Tanja Uvera, ki ustvarja pletenine. Njen studio je na Lentu in je poln čudovitih barv in zanimivih oblačil.

Ker sam nisem strokovnjak za modo, prav tako pa nisem merodajen za te stvari, me je bolj navdušil njen pletilni stroj Brother, ki smo ga imeli pred 30 leti tudi pri nas doma. Seveda sem imel nešteto vprašanj povezanih z njenim oblikovanjem in kot je razvidno iz njenih kreacij išče vzorce v naravi in jih potem preslika v oblačila. Ekstravagantno in precej drzno, predvsem pa mi je všeč, da kombinira različne barve in različne vzorce.

Pogled na njihov salon in vozila vredna preko 100.000 evrov me je sicer za trenutek spomnil, da je moja realnost drugačna, ampak vseeno mi je bil zanimiv podatek, da je Selmar družinsko podjetje, ki ima poslovalnici na dveh lokacijah in da letno ustvari preko 40 mio evrov prometa. V zadnjih dveh letih se je prodaja vozil povečala za skoraj 40%, kar kaže tudi na samo izboljšanje situacije v Sloveniji in okrevanje gospodarstva.

  • S polnimi baterijami smo se odpeljali naprej – proti Lumarjevi hiši, kjer živita Lili Žagar in Marko Potrč. Par kilometrov iz Maribora, v čudovitem okolju sta si ustvarila svoj dom – in naju povabila vanj.

Glede na to, da Marka poznam že dlje časa, sem bil vesel snidenja z njim, Lili pa sem imel sedaj prvič možnost spoznati in ugotovil, da je v realnosti precej mlajša, kot pa jo naredijo kamere. Njuna hiša, ki je velika manj kot 150 kvadratov in je aktivno pasivna je čudovita. Pozna se, da imata okus in da točno vesta, kaj si želita. Zato sta tudi izbrala Lumarjevo hišo in jo potem po svoje kostumizirala. Glede na to, da imata okoli hiše preko 10.000 kvadratnih metrov zemlje in je vse urejeno, me je zanimalo, če imata za to pomočnika. In odgovor me je presenetil – za to skrbi Marko, ki mu je to v največji užitek, predvsem se ne bi selil v Ljubljano, kljub temu, da letno dela hudičevo veliko kilometrov z avtomobilom.

Hiša Lumar je prijetna. Brez klime, z rekuperacijo in z porabo električne energije za ogrevanje pod 200 eurov letno. Da, prav ste prebrali. Predvsem pa mi je všeč, da to ni hiša, ampak je dom, kjer sem se v istem trenutku počutil povsem domače.

Med vožnjo proti Moravskim Toplicam sem izbral regionalno cesto in hitro ugotovil, da to ni bila najboljša izbira, saj so bile ceste poplavljene in med vožnjo naletel na prometno nesrečo, ko je vozilo pristalo na strehi. Ker so bili vodotoki rek visoki so bile tudi ceste zaprte in navigacija je pomagala, da sem sploh prišel do cilja.

Tam pa smo izvedeli, da ne bo mogoče prenočiti v Prekmurski vasi Ajda, ki je povsem na novo zgrajena v starem slogu, saj je dostop poplavljen. Nastanili so nas v hotelu Livada, ki se ponaša s 5* in nam predstavili njihovo zgodbo, ki je zanimiva. Terme so nastale povsem po naključju, ko so pred mnogo leti na tem področju iskali nafto in ugotovili, da je ni.

Cevi, ki so jih pustili v zemlji so domačini odkrili in odkrili tudi toplo termalno vodo (v sobi imam jacuzzi s termalno vodo!) z zdravilnimi močmi (proti revmi, baje tudi proti plešavosti – tega še nisem stestiral!). Kasneje pa so na tem področju nastale terme, ki letno ustvarijo preko 450.000 nočitev – vseh kapacitet je okoli 2000, kar pomeni skoraj 70% zasedenost objektov.

Da tega, da sem kasneje pripravljal prekmursko gibanico niti ne omenjam – danes jo bodo lahko preizkusili in če mi je uspela, potem bom izdal recept, ki je dokaj preprost. Sledila je še sprostitvena masaža in večerja.

Danes je nov dan in upam, da bo manj dežja, kot ga je bilo včeraj in si bomo lahko ogledali še cel kup ostalih, zanimivih stvari v Prekmurju, ki ga Slovenci vsekakor premalo poznamo!

Aha. Video, kako je izgledal prvi dan!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.