Pa ti res še nimas vsega dovolj?

V naslovu je vprašanje, ki ga zadnje čase slišim vse pogosteje. Vse več prijateljev, kolegov, znancev in naključnih bralcev, ki me prepoznajo, mi zastavlja to vprašanje. Ja, včasih imam “poln kurec” vsega skupaj in tudi sam sem se že večkrat vprašal, če mi je takšna izpostavljenost sploh potrebna.

• Tudi duhovniki si zaslužijo prosto nedeljo, naj bo maša v ponedeljek!
• You know what crazy is? Crazy is majority rules / Twelve Monkeys
• Kako je Požar skočil v pomoč Pahorju in začel umazano predsedniško kampanjo

Nisem medijska oseba. Ne živim od bloga. Ne potrebujem medijske prepoznavnosti in ni mi treba obiskovati pasjih procesij, kjer se potem fotografiram z “ostalimi zvezdniki” in svoje selfije vsakih 12 minut objavljam na instagramu.

Ko sem začel pisati blog, pred 12 in več leti, je bil to bolj kanal, kjer bom lahko kritičen do vsega in vseh. In ravno to, da imam svoje mnenje in ga napišem, je trn v peti marsikomu. Zavedam se, da nikoli ne bom vsem všečen – tega si niti najmanj ne želim, prav tako pa je dejstvo, da sem vse stvari o sebi zapisal že na blogu.

Določeni ljudje, ki me poskušajo diskreditirati s stvarmi iz moje preteklosti (da sem bil zaposlen na Ultri, da sem bil član stranke Zares, da imam rajši levico, kot desnico, da odkrito povem za koga navijam in nimam nikoli fig v žepu) se pač ne zavedajo, da pri meni ni okostnjakov v omarah, s katerimi bi mi storili škodo. Tudi to, da nisem plačan od nobenih lobijev, da za mojimi objavimi ne stoji nihče in mi nihče ne namiguje o čem naj pišem – je očitno za določene ljudi nepomembno.

Bottom line – jaz imam čisto vest in če koga zanima, mu lahko povsem mirno vse skupaj tudi dokažem. Ker se pač zavedam, da smo v Sloveniji in da je najlažje ustvarjati #fakenews zgodbe, s katerimi se da “medijsko umoriti” posameznika.

Odgovor na vprašanje iz naslova je – NE. Očitno sem malce mazohista in očitno tudi uživam, ko zagovarjam drugačno stališče, kot ga ima večina. Kot sem naredil v primeru voditeljice Odmevov na RTV Slovenija in se je name prelilo toliko gnojnice, da sem se bal, da res že smrdim. Pa vendar imam svoja načela in stojim za njimi. In očitno delam nekaj zelo dobro, da me po vseh teh letih bralci še berejo, da odpiram zanimive teme, predvsem pa, da kljub temu, da nisem medijsko izpostavljen (in nisem bil v različnih resničnostnih šovih, ali pa na vsaki naslovnici) da me ljudje prepoznajo in me ogovorijo.

Pri meni so stvari preproste. Točno se ve kaj mislim in to tudi zapišem. Ne šparam jezika, ko moram obračunati z desnico, niti ko obračunavam z levico. Niti, ko nasprotujem dejanjem predsednika in ko se postavim za nekoga, ki ga vsi ostali kamenjajo in obratno.

Preko 40 let sem star. Imam svoj pogled in svoje mnenje. Težko me je premakniti, ker sem kozorog. Trmast. Siten. Nadležen. Ker me je težko prenašati. Pa vendar sem lahko najbolj prijetno bitje na svetu. Ampak vse to sem jaz. In vse to se izraža tudi skozi moje objave. In ne, ne bom jutri skočil iz oglasa, niti se ne bom prostituiral na kratek čas – ko bo prišlo nekaj novega, pa bom skočil na tisti vlak, kot se dogaja v današnjem času. Sem pač samosvoj in verjetno bom tak tudi ostal. Nikomur ni potrebno plačati centa, da prebere, kaj jaz mislim. Niti ne posiljujem nikogar z oglasi. In vsak se lahko sam odloči – če me želi brati me bere, če me ne želi, me pač ne. In to je vsa lepota.

In še eno priznanje. Bolj ko me pljuvajo, bolj ko me kritizirajo, več kot imam “sovražnikov” – bolj se zavedam, da delam nekaj zelo pravilno. To je veter v moja jadra. Hvala vsem, ki vam grem “na kurec” in “ki pizdite” nad menoj. Vesel sem, da imamo različna mnenja, predvsem pa, da vas iritiram!

Hvala!