Ena izmed stvari, ki jo rad počnem je “pizdenje”, oz. nerganje nad vsem mogočim in nemogočim. Pregled mojih tvitov da dokaj jasno sliko mojega nerganja, medtem ko je na blogu precej manj “pizdenja”, kot ga je bilo v prvih letih pisanja.
- Odjebite
- Ko pošlješ vse skupaj v kurec, se stvari rešijo same po sebi
- Zakaj pizdim pred potovanji / zakaj pizdim ko pakiram? Strah?
Vendar se bom danes posvetil eni vrsti pizdenja, ki jo vsi poznamo, oz. imamo izkušnje z njo – pizdenje o tem, kako nam gre slabo, kako je “zajebana” situacija, kako gre vse v “kurac”, oz. da je vse skupaj popolnoma brez veze.
Veste o čem je govora, kajne? O situaciji v Sloveniji, o tem kako so slabe plače, kako so visoki zneski na položnicah, kako je šef v službi povsem nečloveški, predvsem pa o tem, da jamramo samo zato da jamramo. To nam gre zelo dobro. In prav smešno mi je poslušati takšne “šank” pogovore, ko se spije že peto ali šesto pivo in ljudje začnejo debate o tem, kako bi bilo treba spremeniti politiko, ekonomijo in vse ostalo.
Pa vendar taisti ljudje niso pripravljeni, ali pa sposobni spremeniti niti sebe, da se jim ne bi bilo potrebno sploh ukvarjati s tako nepomembnimi stvarmi kot je politika, oz. ekonomija.
Najlažje je pizditi, težje je narediti prve korake k spremembam, predvsem pa je problem se držati teh sprememb in jih začeti živeti. Namreč, če je situacija res tako “zajebana”, da se ne da preživet, je treba narediti korenito spremembo – vendar je potrebno začeti spreminjati svoj makro svet, da se sprememebe odražajo tudi v mikro svetu, oz. kot je rekel Konfucij – Če želiš spremeniti svet, začni pri sebi!
Čas, ki ga ljudje porabimo za “pizdenje” je definitivno boljše uporabiti za razmišljanje o zanimivih idejah, ki jih lahko realiziramo, predvsem pa o stvareh, s katerimi bomo spremenili naša življenja. In “pizdenje” nam ne bo pri spremembah nič pomagalo, ravno obratno, čas, ki ga zapravimo za neproduktivno delo, lahko obrnemo v produktiven čas.
A že preveč kompliciram in moram preiti k bistvu? Ja, situacija v Sloveniji je pač takšna kot je, lahko brcamo in vpijemo in skačemo, spremenili je ne bomo, vendar imamo pa možnost spremeniti svoje svet – recimo preselimo se na Jamajko, Avstralijo, zamenjamo službo, začnemo razmišljati o svetu, ki ni samo negativen, začnite delati nekaj, kar vas je veselilo že celo življenje, pa tega niste nikoli v resnici storili.
Namesto o drugih, razmišljajte o sebi in o tem, da je vsaka negativna stvar lahko tudi pozitivna, če iz nje nekaj potegnete in se naučite! Če boste pizdili, bodo stvari ostale še vedno enake, predvsem pa boste vsak dan lahko še bolj pizdili nad vsem!
K temu jamranju pripomorejo tudi mediji, ki zelo neradi poročajo o pozitivnih zgodbah in iščejo samo napake in prepire. Zanimiv je odziv politikov, naprimer Tonin je nehal hoditi na pogovore, kjer bi se samo prepirali o nepomembnih temah.
“V preteklih mesecih sem v parlamentarno proceduro vložil zakon za učinkovitejši pregon bančnega kriminala, zakon za bolj solidarno ureditev bolnišk, zakon za znižanje davkov, zakon za drugega otroka v vrtcu zastonj in še bi lahko našteval. Žal glavnih medijev takšne pobude za normalizacijo Slovenije ne zanimajo dovolj, da bi o njih poročali, sem pa dobil nekaj vabil v oddaje, kjer se je pričakovalo, da se bom o manj pomembnih družbenih zadevah »prepiral« s koalicijskimi poslanci. Tovrstna vabila sem začel odklanjati.”
http://www.domzalske-novice.si/2017/11/17/intervju-s-poslancem-drzavnega-zbora-rs-matej-tonin-politika-mora-za-vrnitev-zaupanja-najprej-pocistiti-pred-svojim-pragom/