11 let že pišem blog. 11 let vzponov in padcev. 11 lepih in zanimivih let. V bistvu je v mojem življenje tole edina stalnica. Ampak danes se bom dotaknil določenih stvari in mogoče se bo kdo prepoznal v tem zapisu. In prav je tako. Mogoče pa bo kdo razmislil o svojem početju in svojem odnosu!
- Vsebina, vsebina in vsebina / content marketing
- Kaj je dark social / temni del družbenih omrežij
- Interneti, kot so nekoč bili
Zadnja leta je poudarek na vsebini. Na vsebini, ki jo ustvarjajo drugi. Saj veste kako to gre. Ti plačamo, ti napišeš! No, v Sloveniji ne gre to tako.
- Prvi primer. Mi ti pošljemo izdelek v vrednosti 2 eura, ti pa narediš njegovo recenzijo, posnameš video test in potem to objaviš in deliš po svojih kanalih. Seveda bomo tudi mi objavili tvoj video in boš videl, kako super bo to zate.
- Drug primer. Ali bi sodeloval z nami na projektu, ki ga predstavljamo naročniku in bi te imeli radi poleg. Na žalost nimamo budgeta, tako da ti ne moremo ničesar ponuditi. Hmm. Torej, če prav razumem. Vi ste idejo prodali naročniku. Za kar bo naročnik plačal in vi boste lahko šli na kosilo in jedli. Name, ki bom za vas ustvarjal vsebino in seveda pričakovano – delil vsebino na svojih kanalih in na blogu, pa ste pozabili. In jaz ne bom mogel iti na kosilo, niti ne bom mogel plačati položnic. No, na to verjetno nihče ne pomisli, ker ljudje imamo v življenju res veliko preveč časa, ki ga ne znamo izkoristiti bolj pametno, kot da delamo zastonj za vse.
- Tretji primer. Radi bi, ker si že pisal o podobni temi, da za nas napišeše nekaj na to temo. Pričakujemo okoli 8000 znakov teksta. In radi bi, da nam ga pošlješ v roku enega dneva. Nikjer ni omembe honorarja. Tako se dela v sedanjem svetu.
- Četrti primer. Na mail dobim “press release” s prošnjo, da ga objavim. Ker naročnik rad vidi, da jaz kaj objavim o njih. Super. Naročnik me torej bere, vi poberete denar za “komuniciranje”. Jaz pa, ki imam medij, pa se obrišem pod nosom. Ker had bo to naredil zastonj.
Odjebite! Ko boste naslednjič šli v trgovino se spomnite, da moram tudi jaz plačati kruh. Da moram tudi jaz plačati prispevke. Da 11 let ustvarjam in zato ne računam, ampak rad podpiram dobre stvari in pišem o stvareh, ki so mi blizu. Ampak očitno se je svet spremenil in če nisi nategun, potem ne moreš obstajati v tem svetu.
To je kruta realnost naše scene. Vsi bi vse in vsi bi vse zastonj in vsi bi takoj. Nihče ne bi pomislil, da mi vseeno vzame ena recenzija izdelka eno uro časa. Da moram imeti naprave s katerimi posnamem video. Da moram imeti računalnik, s katerim sestavim video. Ali pa, da si moram za to, da napišem 8000 znakov vzeti vsaj 4 ure časa. Ali pa to, da podprem neko akcijo, od katere nimam ničesar, izpostavim sebe. Ali res to potrebujem? Ali je moja ura dela za nekoga res vredna 0 eurov?
Očitno v svetu, v katerem živim, je temu tako. Tole zgoraj so resnični primeri, ki so se mi zgodili v tem mesecu. V bistvu jih je cel kup, ki bi jih lahko tudi izpostavil, pa se mi ne da. Že tole je preveč. Ampak včasih imam tudi jaz poln kurec vsega. Pa nisem koristoljuben – še daleč od tega. Ravno nasprotno. Veliko raje delam pro bono stvari, ampak ko vidim, da bi nekdo rad služil na moj račun – oz. da bi izkoristil mene za to, da bi nekaj naredil. Ma ne. Ne da se mi.
Če ste naročniku prodali super duper zgodbo in je ne morete uresničiti, potem je to vaš problem. Če bi me poklicali, ko ste delali koncept in bi me vprašali za mnenje, bi vas verjetno postavil na realna tla in vam poskusil najti rešitev za vašo težavo. Ker je ideja prodaja in ni nobenih rezultatov, pa je to nekaj drugega. Ne, jaz vam ne bom rešil akcije, niti ne bo moja recenzija vašega izdelka pomagala pri milijonski prodaji…
Malce več taktnosti. Malce manj izkoriščanja. Malce bolj človeški odnos. Predvsem pa se poskušajte vživeti v vlogo človeka na drugi strani, ki mora iti v trgovino in plačati kruh, da ne bo hodil lačen po svetu. Nepomembno, kajne?
p.s.: da ne bo pomote. Niso vsi ljudje isti. Tole zgoraj so samo primeri, ki pa niso osamljeni. In jih je čedalje več.
“OK, če nočeš napisati članka pa pridi vsaj na okroglo mizo o blogerjih. Za sodelujoče na okrogli mizi sicer ni predviden honorar, bodo pa udeležbo plačali poslušalci. Ampak ti imaš vstop zastonj. Aja, dogodek je v Portorožu, saj imaš prevoz?”
Slovenska (pardon Balkanska) mentaliteta… Bolj severno gres, manj takih primerov je. Ze zelo blizu preko meje…
Muhe se lepijo na drek..al kako ze gre pregovor
A ti testni avti ne dišijo več :)
Čaki mal, Had. Glede primerov 2 in 3 se strinjam; če za nekoga nekaj narediš, naj ti za to plačajo. Če nočejo, naj delajo sami. Pika ozirpma “odjebite”.
Pri 1. in 4. primeru pa si se stopil v lastno zanko. Najprej: če meniš, da je tvoje poslanstvo seznanjati množice o lastnostih in kakovosti nekih izdelkov, jih seznanjaj objektivno in neodvisno. V tem primeru za to od nikogar ne smeš vzeti niti centa. Takoj ko ga, si kupljen oziroma njihov.
Če pišeš objektivno in neodvisno, je izbira izdelkov, o katerih pišeš, samo tvoja; odločaš se sam, pišeš pa kakor želiš in se ti zdi prav. Vsakršen drugačen aranžma je prikrit PR, ti pa prodana duša.
Glede objavljanja PR člankov velja podobno: če hočeš (ob)veljati za neodvisen in objektiven medij (blog), se moraš sam odločati o objavi ali neobjavi. Kar se ti zdi zanimivo, objaviš; kar te ne zanima, vržeš v koš. Ampak po lastni presoji, ne na podlagi tega, kdo ti je plačal in kdo ne.
Če pa pravzaprav nisi neodvisen in objektiven medij, pač pa pričakuješ, da boš za svoje pisanje plačan od naročnika ali tistega, ki ti je nekaj dal v “recenzijo”, potem pa tvoje pisanje ni vredno piškavega oreha. Ker je plačano. Ker so tvoje “recenzije” podmazane z denarjem. Ker ti seveda nihče ne bo več verjel.
Kaj zdej hočeš?
prvi primer..
Seveda bomo tudi mi objavili tvoj video in boš videl, kako super bo to zate.
četrti primer..
Naročnik me torej bere, vi poberete denar za “komuniciranje”. Jaz pa, ki imam medij, pa se obrišem pod nosom. Ker had bo to naredil zastonj.
:)
Blog je osebni dnevnik neke osebe, torej se mu ni treba podrejati “čistosti”, ki jo fejkajo mediji. On lahko direktno reče “dobil sem avto, da ga testiram, všeč mi je, sam bi ga kupil, ampak je predrag, zato sem ga dobil zastonj. Hvala”.
Kaj pa misliš, da delajo modne blogerke? Hranijo svojo odvisnost od nakeupa in krpic s pisanjem kratkih besedil in poziranjem po mestu, ko jih frendica slika na “modnem pohodu”.
Blog ni press, je osebni pogled neke osebe, ki jo spremljaš, ker ti je všeč. :D
Roni, kaj pa če bi raje namesto kurcanja napisal kako si želiš, da bi te tretirali? Torej kako vidiš svojo popolno stranko (ali pa malce manj popolno, a še vedno zadovoljivo).
Prav res me iskreno zanima kakšen pristop bi bil pravilen in na kakšen način bi si želel obravnave. O tem smo se pri mizah že večkrat pogovarjali, pa na koncu sicer prišli do “rešitve”, da je vsak bloger unikat in da si je za vsakega enostavno potrebno vzeti precej časa …
malinovec zakaj bi ti kaj plačevali, če pa si popolnoma neznan.
poleg tega pa so tvoji amaterski posnetki tako neumni, da bi ti moral plačevati naročnikom, predvsem pa youtubu.
za začetek se nauči govoriti slovensko ko si pred kamero, da te bo sploh kdo razumel. potem se nauči snemati in obdelovati posnetke. na koncu pa najdi nekoga, ki bo stal pred kamero, ker tvoj videz ni za pred kamero.
Všeč mi je, ko nekdo tako popizdi, da se izpostavi kot en od velecenjenih prepotentnežev. Bravo Had! :D
Zanimiv tekst….tiso kar je pa bolj zanimivo je to, da obstajajo podjetja, ki so sploh pripravljena karkoli plačati za neko objavo nekega “hada”….bodi vesel, da je dosti butastih podjetij, ki so pripravljena plačati lapanje osebi, ki samo lapa v prazno na spletu….predlog za tiste, ki berejo tvoj blog je tak, da naj tudi samo lapajo v prazno, razlike med tabo in njihovim blogom nebo, bo pa za potencialne butaste naročnike ceneje če naročijo svoj tekst pri podobnem butlu kot si ti
Kdo si ti, kaj si dosegel, kakšen je tvoj vpliv, kakšen je tvoj domet….to so vprašanja, ki bi jih naročniki potrebovali predno bi razmišljali da bi ti plačali za kakeršnokoli naročilo….*butl – oseba, ki se je odločila da piše v prazno, določeni ao pa tok naivni da plačajo.
p.s.s bodi vesel vsakega evra, ki ga dobiš s svojim lapanjem iz enih pofukanih izlak oz. iz kjer koli že si….
Joj kaka mentaliteta komentatorjev. Še kot popoln ignorant vem kdo je HAD. Ampak ni problem v HAD-u ampak v mentaliteti “neko objavo nekega “hada””; v diskreditaciji in degradaciji nekoga, da mu ni treba plačati. Tipičen prijem, če začetna priliznjenost ne uspe izvabiti brezplačne storitve; “kaj pa ti misliš, da si” ali pa “saj je še sto drugih”.
Človek (ni mišljeno osebno), če prideš k ponudniku ga očitno rabiš!! Če ga rabiš, ga plačaj. Če ga nočeš plačat in/ali ga ne rabiš, ne hodi k njemu in ga ne zaničuj. Tako preprosto.
Zakaj “Odjebite”?
Enostavno pošlješ cenik in se jim vljudno zahvališ za pripravljenost na sodelovanje.
Zanimiv tekst….tisto kar je pa bolj zanimivo je to, da obstajajo podjetja, ki so sploh pripravljena karkoli plačati za neko objavo nekega “hada”….bodi vesel, da je dosti butastih podjetij, ki so pripravljena plačati lapanje osebi, ki samo lapa v prazno na spletu….predlog za tiste, ki berejo tvoj blog je tak, da naj tudi samo lapajo v prazno, razlike med tabo in njihovim blogom nebo, bo pa za potencialne butaste naročnike ceneje če naročijo svoj tekst pri podobnem butlu kot si ti
Kdo si ti, kaj si dosegel, kakšen je tvoj vpliv, kakšen je tvoj domet….to so vprašanja, ki bi jih naročniki potrebovali predno bi razmišljali da bi ti plačali za kakeršnokoli naročilo….*butl – oseba, ki se je odločila da piše v prazno, določeni pa so tok naivni da plačajo.
p.s.s bodi vesel vsakega evra, ki ga dobiš s svojim lapanjem iz enih pofukanih izlak oz. iz kjer koli že si….
Ti si klasični sikač, sikaš-težiš za vse teme….kretenizem je pa to, da pričakuješ da boš za to še plačan
Zanimiv tekst….tisto kar je pa bolj zanimivo je to, da obstajajo podjetja, ki so sploh pripravljena karkoli plačati za neko objavo nekega “hada”….bodi vesel, da je dosti butastih podjetij, ki so pripravljena plačati lapanje osebi, ki samo lapa v prazno na spletu….predlog za tiste, ki berejo tvoj blog je tak, da naj tudi samo lapajo v prazno, razlike med tabo in njihovim blogom nebo, bo pa za potencialne butaste naročnike ceneje če naročijo svoj tekst pri podobnem butlu kot si ti
Kdo si ti, kaj si dosegel, kakšen je tvoj vpliv, kakšen je tvoj domet….to so vprašanja, ki bi jih naročniki potrebovali predno bi razmišljali da bi ti plačali za kakeršnokoli naročilo….*butl – oseba, ki se je odločila da piše v prazno, določeni pa so tok naivni da plačajo.
p.s.s bodi vesel vsakega evra, ki ga dobiš s svojim lapanjem iz enih pofukanih izlak oz. iz kjer koli že si….
Ti si klasični sikač, sikaš-težiš za vse teme….kretenizem je pa to, da pričakuješ da boš za to še plačan
al kaj ?
Muhe se lepijo na drek..ali kako ze gre pregovor
Odlično. Kaj pa zdaj? Kje je katarza zapisanega? Kje je ponujena rešitev? Ni nujno, da leti na pisca tega bloga; leti na medijsko sceno (ima smolo, ker mi ga je zuckr ponudil v branje). Nihče več ne zna ponuditi niti teoretične rešitve problema “x”. Čast imamo brati le še renčanje, bentenje in po mirovsko jamranje. Apolitično vam polagam na tipkovnice, da ne jamrajte. Nariši in opiši problem in ponudi (prodaj) rešitev. Enostavno. No, ampak ni. Zato pa tega vsi pač ne zmorejo. Katarze seveda namenoma ne ponujam. Da boste vidli kako na živce ti gre lahko kaj takega.
Se strinjam. Zapis razumem kot ventil za paro. Rešitev je povedana zgoraj: Pošlješ cenik, tako kot ga Damjan Murko. In dokler ga ljudi (DOVOLJ!) plačujejo za to, da se lahko delajo norca iz njega, bo to delal in bo poziral za koledarje, pa “pel” in bil Damjan Burko. Ko bodo mediji nehali deliti “lej tega kaki je” in ugotovili, da le delajo brezplačno v njegovo korist, bo spet delal tisto, ker je prej.
Pek iz Kurje vasi nagovarja mlinarico Jedrt, da naj mu pove skrivnost, kako pek Mišmaš iz malo moke napeče toliko kruha, da ji kljukico s katero bo odprla vrata in pogledala, potem pa mu naj pride povedat … “in kaj mi boš dal za to?” hoče vedeti mlinarica … tako Svetlana Makarovič.
Kdor pa dela da je všečen, ne računa, morda ker ne rabi, ker je čarovnik ali pa prismuk. Ti pa “odjebite”, le kaj naj bi to pomenilo, lepo te prosim.
Kako zelo znano. Jaz se zaradi tega ne ukvarjam več z oblikovanjem, no ja, še vedno oblikujem za nevladnike, odločena, da če že delam zastonj ali za drobiž, to počnem za tiste, ki se trudijo za boljšo družbo.
Ironično pa je, da se v resnici preživljam s poučevanjem Adobe programov, folk pač misli, da se lahko nauči Photoshopa ali Illustratorja in bo sam skrbel za svojo promocijo (poleg vsega ostalega dela, organizacije, računovodstva, …) in ko gledam, kako se lotevajo projektov, mi je včasih popolnoma jasno, katero podjetje bo “jutri” propadlo, ampak glej … lahko jim rečem karkoli, ampak sama tega ne bom spremenila… in ja, vedno povem, razliko med poznavanjem dela v programu in oblikovanjem in vedno poudarim, da je oblikovanje veliko več kot samo to.
Drugič spet se otepam očitkov, svojih dizajnerskih kolegov, da pljuvam v skupno skledo, čeprav osebno ne mislim tako, … ti, ki pridejo na tak tečaj niso moje potencialne stranke in tudi njihove ne. Oni pač za oblikovanje niso pripravljeni plačat in takih strank nočem / nočeš.
Roni, odličen zapis!
V deželi, kjer vladajo zrihtaštvo, mutenje, blefiranje, nategovanje, metanje polen pod noge in kjer vsi obvladajo vse, so tvoje izkušnje edina logična posledica.
Odkar smo v našem studiu samo še locirani v Sloveniji, delamo pa večinoma s severno Evropo je kot gumb od srajce odpadla tudi zelo mučna komponenta pediatrične nege naročnikov.
Roni, odličen zapis!
V deželi, kjer vladajo zrihtaštvo, mutenje, blefiranje, nategovanje, metanje polen pod noge in kjer vsi obvladajo vse, so tvoje izkušnje edina logična posledica.
Odkar smo v našem studiu samo še locirani v Sloveniji, delamo pa večinoma s severno Evropo je kot gumb od srajce odpadla tudi zelo mučna komponenta pediatrične nege naročnikov.
Odličen zapis, Roni. V mediokratski deželi pač vladajo blef, megla, prazni dogovori, brezplačništvo in mnoge druge lepe reči.
Roni, odličen zapis.
Kdor dela za prepoznavnost mora bit zastonj orientiran, ker prepoznavnost je valuta v kateri je plačan…Za kruha je pač treba drugje računat….