• 2 min. branja

Živimo v letu 2018. Ljudje smo precej osveščeni in imamo precej drugačne poglede, kot smo jih imeli nekoč. Vsakič, ko vidim sredi zime in pri temperaturah krepko pod ničlo, priklenjenega psa na verigo pred hišo se zamislim in poraja se mi preprosto vprašanje: kakšni morajo biti lastniki tega psa in zakaj sploh imajo hišnega ljubljenčka.

Zakaj se mi smilijo psi, ki so priklenjeni na verigo sredi zime? Ja, pes je dokaj trpežna žival in verjamem, da marsikdo niti ne pomisli na to, da mogoče psu res ni “prijetno” biti celo noč zunaj, ko ga pred nizkimi temperaturami rešuje zgolj lesena podrtija, ki naj bi bila “pasja uta”. Da psu ne namenijo niti deke, ali pa mogoče stiropora? Vsak, ki je preživel par ur na temperaturah pod -5 stopinj se bo verjetno strinjal, da kljub pasji dlaki to ni najbolj humano.

Da niti ne omenjam kako je s prehranjevanjem takšnega psa – če pes ne poje hrane takoj, potem verjetno zelo hitro le ta zamrzne, prav tako je tudi z vodo, ki jo pes potrebuje. Če je pes zunaj, potem je to ledena kocka, s katero si ne more veliko pomagati.

Razumem. Pes sodi ven. Marsikdo razmišlja tako. In verjetno ima tudi marsikdo prav. Če je bil nekoč pes čuvaj hiše, pa se je to že precej spremenilo. Tudi to, da je bilo nekoč veliko psov na “ketnah” pred hišami in da je bila njihova veriga dolga par metrov, je bilo povsem normalno.

Vedno sem se spraševal, zakaj se ljudje odločijo za psa, če je potem cele dneve privezan na verigi in je to vse, kar ima od sveta. Si takšni lastniki želijo sužnja? In je pes primeren za to? Mogoče pa ti ljudje sploh ne razmišljajo o tem in jim je vse skupaj povsem normalno?

Ja, začel sem z letnico 2018, ko bi pričakoval, da bodo ljudje imeli malce bolj razčiščene pojme, predvsem pa, da bodo ljudje imeli malce več empatije tudi do živali. In na to ne vpliva dejstvo, da se prehranjujem vegansko. Vpliva pa to, da ljudje prepogosto pozabljamo na živali, ker so nekaj samoumevnega. Se motim?