Pred par meseci so me kontaktirali, če bi preizkusil novo vozilo Citroën C3 Aircross, novi kompaktni SUV in ga uporabil pri svojih dnevnih rutinah. Rekel sem da. Da ne bo pomote – za to objavo nisem dobil plačila, zgolj vozilo C3 Aircross za štiri dni in tank goriva, ki sem ga porabil že prvi dan.
V petek, ko sem prevzel vozilo sem začel razmišljati kaj bi “ušpičil”, predvsem pa, kam naj se zapeljem z vozilom. Prva ideja je bila povezana s smučanjem – da bi me nekdo vlekel proti Vršiču, jaz pa bi bil zadaj na smučeh. Vendar je bila cesta na žalost zaprta, tako da je ta opcija padla v vodo. Druga opcija pa je bila bolj povezana s tem, kar počnem v zadnjem času – skok v vodo. In v to smer je tudi šla moja odločitev.
- www / http://www.citroen.si/zavseplati.html
- www / http://www.citroen.si/vozila/citroen/novi-suv-citroen-c3-aircross.html
Citroën C3 Aircross je precej velik. Nekaterim je všeč, drugim ni. Od zunaj deluje precej robusten, predvsem pa nenavaden, kar sem precej hitro opazil, ko so se ljudje ozirali za menoj na cesti. Tudi barvna kombinacija vozila, ki sem ga vozil je bila primerna točno temu.
Prvi kilometri so bili dokaj nenavadni. V vozilu se sedi precej visoko – kar pomeni precej dober nadzor nad cesto, vendar sam tega nisem navajen. C3 Aircross je tudi precej mehko vozilo, kar mi je bilo dokaj nenavadno. Vendar sem se hitro navadil in občutek, da bo vozilo “zaplavalo” po cesti je izginil.
Med igračkanjem po velikem “touch” zaslonu v vozilu sem ugotovil, da ima cel kup elektronike, ki je kot nalašč za vožnjo po snegu. In glede na SUV gene sem se odločil, da se podam na Gorenjsko – iskati jezero, kamor bi lahko skočil. Čudovit sončen dan in sonce skozi streho “šibedaha” me je vodil proti Vršiču – kot sem že prej omenil je bila cesta zaprta in pot sem nadaljeval proti Italiji. Jezera, ki sem jih obiskal so bila več ali manj zaledenela, zato sem se odločil, da poskusim s skokom v sneg.
Kljub temu, da sem pričakoval, da bo na cesti še precej snega, sem bil malce razočaran. C3 Aircrossa bi moral testirati v snežnih razmerah, vendar so bile ceste očiščene. Ampak vseeno sem našel par gozdnih poti, kjer sem lahko preizkusil elektroniko vozila, ki me je presenetila. Tudi vožnja več kot kilometer v “rikverc”, ker nisem mogel nikjer obrniti je bila lahka, čeprav nisem ljubitelj tega. In tako sem se pripeljal po italijanski strani do prelaza Predel in pred seboj zagledal čudovit prizor. Sneg, sonce in hribi …
Ne počnite tega doma!!!
Skok v sneg, to je bila odločitev. Ker je vozilo zelo veliko, sem se udobno preoblekel in šel bos okoli vozila po snegu. Iskal sem primerno pozicijo za skok – naj na tem mestu razložim, da sem na tej lokaciji velikokrat in vem, da ni kamnov, da ni ograje in da sem se pred tem prepričal (s selfiestickom) o globini snega. Prvi skok mi ni uspel. Ravno obratno, bil je grozen. Ampak je imel svoj namen.
Ko sem ugotovil, da sem bos v snegu več kot dve minuti in me je začelo zebsti v noge, sem šel v avto in nastavil temperaturo na 28 stopinj, da se segrejem. In v mislih preigraval drugo opcijo skoka, ki pa je bila precej boljša, predvsem pa precej bolj zanimiva.
Izkoristil sem sončno streho in skozi vozilo splezal na streho (ne počnite tega doma!). Odrinil se in skočil v sneg. In v bistvu mi je uspel dokaj dober skok – če bi bil to svež sneg bi bilo še precej boljše, ampak tudi tako je bilo povsem ok. Ponovil sem zgornjo vajo – gretje v vozilu, ker sem imel noge zopet povsem ledene in se čez čas poln adrenalina odpeljal naprej.
V štirih dneh sem naredil preko 1000 kilometrov s C3 Aircrossom. Bil sem v Lipici, Trstu, Predelu, Kranjski gori, karnevalu v Cerknici, Kurenu, … Povsod po Sloveniji. Mogoče bi bil malce bolj navdušen, če bi bila nižja poraba (6,2 je bila povprečna), predvsem pa sem bil navdušen nad udobnostjo vožnje. Edina škoda je, da sem moral vrniti vozilo, ko je začelo v Ljubljani snežiti – sedaj bi lahko uporabil idejo, da me nekdo na smučkah vleče po ulicah Ljubljane. Ampak bom to idejo prišparal za kdaj drugič.
Pa še daljši video: