Zadnji mesec na raznih TV soočenjih poslušam govore o novih obrazih v politiki. O tem, da nimajo vsebine, o tem, da se zgodovina ponavlja, o tem, zakaj imajo Slovenci tako radi nove ljudi v politiki.. In o tem govorijo politiki, ki že več kot 20 let krojijo usode države in nas državljanov. Mogoče tem “samovščečnežem” ni prišlo na misel, da ima narod dovolj njih in njihovega mesta pri koritu in si želi sprememb?
- Ko še neustanovljena stranka Marjana Šarca prehiti SDS
- Janez Janša verjetno ni bil v življenju na nudistični plaži / efekt nudistične plaže
- Kam je izginilo spoštovanje? So nas res tako učili?
Je res tako težko verjeti v Sloveniji, da čisto za vsako stvar niso krive Murglje, čeprav bi nekateri to radi tako prikazali. To, da je Marjan Šarec prvi na javnomnenjskih anketah za politike iz strank z dolgoletnim stažem predstavlja velik problem. Že dejstvo, da se na soočenjih več časa pogovarjajo o Šarcu, kot pa svojih programih, pogledih v prihodnost in izboljšanju sedanjega stanja dovolj nazorno priča o tem, da se njim ne gre za spremembe, ampak zgolj za stolčke. Stolčke, ki so si jih pristavili k državnim jaslim pred mnogo leti in se jih sedaj držijo kot pijanec plota. In v takšnem svetu je vsak novi prišlek nevaren za njih, saj ogroža njihov obstoj.
Namesto, da bi se ukvarjali s seboj, se raje ukvarjajo z njimi – novimi obrazi v politki. Ker v politiki, vsaj tako jaz sedaj to razumem, ne bi smeli vstopati novi obrazi – ali pa bi se morali “kaliti” v preizkušenih strankah, kjer bi vseeno “mentorji” imeli nadzor nad njimi.
Smešno je, ko se politiki v Sloveniji ne ukvarjajo s svojim poslanstvom in s svojim programom, ampak očitajo nekomu zgolj to, da nima programa. Povsem jih razumem. Tudi mene bi bilo strah, če bi prišel v politiko človek, ki bi jih zasenčil, pa še niti ni začel govoriti o svojih idejah in programu. Ja, Slovenija išče nove obraze – pa vendar ima vsak Slovenec možnost, da stopi v takšne čevlje, pa jih to stori le malo. In verjamem, da jih bo vsako leto manj, saj vedno znova vidimo, da so sedanji politiki kot hijene, ki ne izpustijo svojega dobro plačanega stolčka za nič na svetu.
Sam jih nekako razumem. To je podobno, kot v otroštvu, ko si “car” v svojem peskovniku in te moti vsak prišlek, ki bi se rad igral v peskovniku. No, mogoče je čas, da se politiki začnejo zavedati, da so oni tukaj zarad nas in ne obratno??!
Če so novi obrazi v politiki res takšna nevarnost – zakaj se nihče ne ukvarja “z novinarjem” ki je stopil v politiko? Verjetno zato, ker ni zanimiv in ker nima vsebine. Se je pa začel zelo truditi, da bi dobil svojo pozornost v medijih – s tviti, ki so na nivoju Donalda Trumpa, predvsem pa z retoriko, ki ni ok. Ampak kdo sem jaz, da bi lahko pametoval ljudem z izkušnjami in s kilometrino – sicer ne v politiki, ampak v držanju štange politiki. In to naj bi bil nov obraz?
